Aj hev Aj foun

Včeraj sem čisto nepričakovano dobil iPhona. Precej pičkohvatan telefon, ki zelo vzbuja pozornost, ko ga dam iz žepa, še vedno dokazuje, da Američani pač nimajo pojma o mobilni telefoniji.iPhone niti približno ni mobilni telefon, temveč iPod, ki se zna povezati na net in s katerim lahko tudi kličeš ter pošiljaš SMS sporočila. Na MMS zaradi ameriške zaostalosti na področju mobilnih telekomunikacij kar pozabite. Kar se tiče mobilne telefonije so čezlužniki nekje na ravni Tadžikistana.Na Mobile.si je sicer na voljo rivju, ki pa je zaradi avtorjeve polpismenosti grozen za brat, zato se bom potrudil in poskusil strniti moje videnje tega jabolčnega cigla. Fotografije so narejene z nokio N70 in so slabe, saj se mi ni dalo prestavljati sim kartice iz iPhona v starega Ericssona K750i, ki dela odlične slike.Prvi vtisTelefon je precejšnjih dimenzij (z izjemo debeline), česar pa mu ne gre zameriti, saj so dimenzije obilne na račun izjemnega, na dotik občutljivega zaslona. Tudi sicer je, kot vse jabolčne zadeve, prijeten na pogled. Tudi teža ga uvršča med težkokategornike, za dodatne grame je krivo predvsem trpežno ohišje in debela, steklena prevleka na sprednji strani.Zaslon je izjemno kontrasten, barve so odlične, svetlost izjemna in nasploh je ekran eden največjih iPhonovih adutov.Menijska strukturaV osnovnem pogledu so funkcije telefona razvrščene v dveh delih – gadgete in nastavitve najdemo v mreži 4×3, v spodnji vrstici pa navigiramo po področjih telefona – klicanju, e-pošti, internetu in iPodu. Tudi podmeniji so logično razporejeni in uporabniku “nokiovsko” prijazni. V izhodiščni položaj se iz menijev vrnemo s pritiskom edine tipke na sprednji strani telefona.Govorna komunikacijaŠibka točka iPhona. Zvok je sicer dober, vendar smo nokiaši navajeni na hitro klicanje, ki pa ga jabolčnik zaradi odsotnosti tipkovnice seveda ne podpira. Zasilna rešitev so “favoritsi”, v katere dodaš ljudi, ki ji pogosto kličeš, vendar so kljub temu vsaj tri klike oddaljeni od stanja pripravljenosti telefona (odklep -> phone -> favorites).Imenik je preprost za navigiranje, spet pa je za klic potreben klik preveč, saj je treba najprej klikniti (oziroma “tapniti”, ker gre za touch-screen) na uporabnika in nato izbrati način komunikacije (glasovni klic ali SMS).Zvok je dober, telefon pa ima včasih težave z vzpostavitvijo zveze.Videotelefonija (ki je sicer popolna bedarija) je za Američane še znanstvena fantastika.Pisna komunikacijaTelefon omogoča dve vrsti pisne komunikacije – SMS in e-pošto. Ker v Tadžikistanu ne poznajo MMS-a, ga tudi iPhone ne podpira, vendar bo to funkcijo podpirala različica, namenjena civiliziranemu delu sveta, torej Evropi.Pri pisanju tekstov pridemo do naslednje šlamparije – telefon ima sicer vgrajen dobro delujoč gravitacijski senzor, ki sliko v nekaterih delih telefona samodejno obrne, če telefon zasučemo za 45 stopinj. Žal pri Applu niso pomislili na to, da bi bilo dobro, če bi se obračala tudi tipkovnica pri pisanju SMS sporočil. Ker je tipkovnica v “portret” postavitvi v širino zelo omejena, je tipkanje tistim z debelejšimi prsti oteženo. Dvoprstno tipkanje s palci, kot smo ga vajeni na ostalih telefonih torej pri iPhonu odpade. Telefon sicer podpira samodejne predloge, ki v angleščini delujejo dobro, vendar po mojem slovenske verzije še dolgo ne bo (čeprav Jonas nekaj govori o tem na svojem blogu). Zanimivo je, da se tipkovnica pri internetnem delu ob vpisovanju teksta obrne in tam je tipkanje veliko lažje in natančnejše. Res ne vem čemu se stvar ne obrača tudi pri SMS sporočilih.ZabavaTo je področje, ki mu je iPhone v resnici namenjen. Multimedijski del, ki pri moji različici prebavi do 8 gigabajtov glasbe, slik in video posnetkov, je vrhunski. Ne bom se ustavljal pri prednostih, saj jih poznate že iz iPodov in se bom raje osredotočil na minuse.Multimedio lahko na telefon nalagamo le s pomočjo Windowsom neprijaznih iTunesov. Stvar je nagravžno nestabilna in ko program enkrat ugasneš, ga moraš za ponovni zagon poiskati še med procesi (ctrl+alt+del) ter tam še ročno ugasniti, sicer se skrpucalo noče ponovno odpreti. Naslednji minus je nezmožnost instaliranja kodekov, saj telefon podpira le mp4 format (za .mov še nisem povsem prepričan), jaz pa bi 8 gigabajtov rad uporabil tudi za kakšen divx.Fotoaparat, ki v svet gleda skozi neverjetno majhno odprtino na levi strani telefonovega hrbta, je le zadovoljive kakovosti. Ne omogoča samodejnega ostrenja, nima bliskavice in zatipa le 2 megapiksla, najhuje pri vsem pa je, da telefon pri takem oglaševanju “ni-da-ni” koncepta ne podpira snemanja videoposnetkov. Pregledovanje fotografij je gotovo en bolj zabavnih in prepoznavnih delov iPhona, saj vsak najprej preizkusi povečevanje slik z dvema prstoma. Enak način povečevanja vsebine je na voljo tudi pri pregledovanju spletnih strani.Zanimiva popestritev je integracija servisa YouTube, ki preko brezžične internetne povezave deluje navdušujoče, Google pa ima prste vmes tudi v poglavju “Maps”, kjer so na voljo zemljevidi in satelitske slike večjih mest, med katerimi je tudi Ljubljana. Za slednjo je na voljo tudi večdnevna vremenska napoved v okviru Yahooja.PovezljivostV glavnem do kurca. Edina svetla točka je brezžična internetna povezava, ki mi do zdaj še ni delala težav. Sprejem wi-fi signala je presenetljivo dober, telefon pa komunicira z večino znanih routerjev (testirano na linksysu, asusu in canyonu). Brskanje po (klasičnem) internetu je zahvaljujoč Safariju brezhibno in za razliko od nokiine Opere celo uporabno.Tu se zgodba o brezžični povezljivosti konča. Telefon ne ve kaj je to wap, modri zob pa je očitno načel karies, saj se razume le z jabolčnimi računali, ne jebe pa niti ostalih telefonov.Kabelska povezljivost je za odtenek boljša, saj telefon dobro komunicira z gnilimi iTunesi. Program omogoča sinhronizacijo z Outlookovimi kontakti (dela super), ob priklopu pa lahko iz knjižnic iTunesov naloži tudi nove skladbe in konfigurira na računalniku nameščene e-mail naslove. Ob priklopu preko USB vtiča se telefon tudi polni, kar je za Evropejce v tem trenutku tudi edina alternativa (menda se sicer nekje dajo dobiti pretvorniki), saj je telefonu priložen le omrežni adapter za ameriški predpotopni sistem vtičnic.OstaloPri Applu so nokio konkretneje prehiteli le pri eni stvari – kalkulatorju. Ne vem kako učijo matematiko na Finskem, saj nokie ne podpirajo prednosti množenja in tak kalkulator je neuporaben. Američani imajo očitno enaka matematična pravila kot pri nas, zato iPhone upošteva prednost množenja:ŠSWF: http://www.youtube.com/watch?v=iYfpZXDk0MA, 425, 350]Koledar na telefonu je dober, lepo pa se razume tudi z Outlookom.Svetla točka sta tudi le dva profila, ki ju preklapljamo s tipko na levi strani. V resnici uporabniki potrebujemo le glasnega in tihega z vibro (ali brez) in iPhone to razume ter pri tem ne komplicira. Enako je pohvale vredno zaklepanje tipkovnice s tipko za vklop na vrhnji strani telefona (in ne s kakšno nemogočo kombinacijo tipk, kot je v navadi pri klasičnih mobilnikih). Tipkovnico nato odklenemo s pritiskom na poljuben gumb in vleko prsta po drsniku na zaslonu.iPhone je kljub pomanjkljivostim dober telefon, vseeno pa smo po prvi predstavitvi pričakovali preveč in je še vedno (z izjemo odličnega funkcijskega zaslona) daleč za nokio N95.Plusi:+ dizajn+ pregleden vmesnik+ zaslon (funkcijsko in vizualno)+ glasbeni del+ internetni del+ 8 GB pomnilnika+ vzbuja toliko pozornosti kot Damjan Murko na bajkerskem srečanjuMinusi:- ne podpira MMS-ov- ne podpira WAP-a- ne podpira snemanja video in zvočnih posnetkov- štorasta tipkovnica pri SMS-ih- bluetooth je uporaben približno tako kot jadro na podmornici- povezljivost z računalnikom je uporabna le v navezavi z nagravžnimi iTunesi- verjetno je precej občutljiv na padceOcena (1-10): 7,5

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.