Edini pravi antidepresiv

Tole gnilo vreme je le še pika na i mojemu na splošno usranemu počutju. Delovni dnevi že nekaj časa potekajo le v znamenju jebenega kalkuliranja, simuliranja, napovedovanja, analiziranja in kar je še te hudičeve matematike, ki jo moram prirediti tako, da lahko vsak mesec zaposlenim nakažem nemalo številko.1

Doma je dolgčas, ker zaradi zlomljenega pedala na kolesu ne morem iti na en Giro di Rožnik, žena je v rodnem kraju, zraven je vzela tudi otroka, talepa ljubica se je odločila, da bo zvesta svojemu milijonarju, tastaro je infarkt, tamrtvo sem zakopal nazaj, s tafrigidno nimam kaj početi, s tamladoletno pa bi, ampak ne smem. Čisto razumem Adija.

V takem stanju človeku ne preostane drugega kot, da:

a) si prereže žile, kar ni kul, ker boli, poleg tega pa za sabo pustiš celo pizdarijo na stenah kopalnice
b) gre k najboljšemu sosedu, kupi pollitrski lonček Haagen Dasz-a Strawberry Cheesecake, vrže v DVD zlato kolekcijo standuperjev, se nag poči na posteljo in med praskanjem po jajcih zmaže cel lonček božjega daru ter se veseli, da je žena zdoma, ker bi sicer hotela pol porcije zase.

Ker se brijem s Philishave-om in torej nimam britvic, prva varianta odpade, zato čakam, da se übersladoled v zmrzovalniku strdi v optimalno agregatno stanje.

  1. čisto so razvajeni in hočejo vsak dan jesti []
  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.