Odgovor ministru Golobiču

V okviru Domnovega1 projekta Vprašaj s klicajem sem pred časom Gregorju Golobiču, ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zastavil vprašanje o bolonjski reformi ter če ima namen popraviti katastrofalno stanje, ki ga je zapustil tisti bradati nevrotik Jure Zupan.

Minister Golobič je vzorno odgovoril na večino vprašanj in se v duhu predvolilne kampanje pustil tudi snemati. V moje veliko veselje je pri 5.40 omenil tudi mene in moj blog. Po njegovem sem “znano ime iz slovenske blogerske scene” in ker ministru že ni vljudno oporekati, bo to verjetno držalo.

http://www.vimeo.com/4899743

V precej dolgem odgovoru je omenil tudi, da pogreša konstruktivno kritiko s predlogi, zato mu jih nekaj lahko navržem kar na Pajzlu, saj ga očitno bere (btw. gospod minister, na vaš razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih projektov je moja firma prijavila en izredno dober projekt ;) )

Kako torej izboljšati in posodobiti študijske programe. Odgovor je preprost – raje kot svetovalce, vprašajte študente. Podpiram hands-on princip, ki ste ga omenili v odgovoru, ampak podpiram ga na več kot le deklarativni ravni. Fakultete bruce novačijo s floskulami o izjemno praktičnih programih, potem pa na Ekonomski fakulteti beremo 40 let stare knjige o menedžmentu, na NTF-jevi grafični tehniki pa Adobova oblikovalska orodja odprejo le po pomoti, medtem ko študenti izgubljajo živce pri kemiji in fiziki, ki gotovo ne pripomoreta h kreativnemu razvoju in brušenju risarskih talentov.

Za večino programov verjetno nisem pravi naslov, gotovo pa lahko kakšen predlog navržem za izboljšanje programov na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer še vedno kdaj pa kdaj prestopim prag (opomnik zase: spacaj že tistih usranih 5 strani in končaj nalogo).

Razlika med dodiplomcem in podiplomcem (bolonjski sistem) je sicer precej očitna in lep korak naprej, žal pa je še vedno daleč od uporabnega. Všeč mi je, da na fakulteti veliko vabijo goste iz gospodarstva in da spodbujajo raziskovanje študentov ter da se staromodno piflanje faktov iz starih knjig vedno bolj umika. Za resnično izboljšanje programov pa svetujem naslednje:

  • Starim profesorjem, ki jih je že zdavnaj povozil čas, se zahvalite za sodelovanje in njihov doprinos k fakulteti. Jih sicer globoko spoštujem, saj so v svojem času resnično bili avtoriteta na svojem področju, žal pa jih je razvoj prehitel. Na Ekonomski fakulteti je kar nekaj takih in prazne predavalnice ter besnenje po forumih lepo pričajo o zadovoljstvu študentov.
  • Preglejte uspešnost posameznih izpitov pri kritičnih predmetih. Na EF daleč najbolj izstopajo nekatere matematike (množina zato, ker matematičnih predmetov kar mrgoli). Študentje se zgražajo nad nedotakljivostjo nekaterih profesorjev, ki za povprečno 7-odstotno uspešnost krivijo lenobo študentov. Vprašanje je ali je na fakulteti le 7 odstotkov študentov normalnih, ali pa morda profesor ne opravlja dobro svojega dela. Tudi tu je vredno prebrati forum študentov EF, kjer najdemo veliko primerov odstopanj snovi, ki se predela na predavanjih in vajah od dejanskih nalog, ki študente presenetijo na izpitih. Upam, da bo novoustanovljena agencija za kakovost visokošolskega študija namenila tej problematiki kaj pozornosti.
  • Začnite predavanja v živo prenašati po internetu ter jih shranjevati za kasnejši ogled. Veliko študentov ob študiju dela in takšen način bi veliko pripomogel k učinkovitejšemu razporejanju aktivnosti. Na spletu za takšne aktivnosti obstaja že lepo število (brezplačnih) orodij. Prenose v živo lahko opremite tudi s chatom, preko katerega sodelujoči zastavljajo vprašanja.
  • Še tesneje povežite študente z gospodarstvom, saj diplomanti EF resnično nimajo pojma, kakšna je situacija, ko gre zares. Uvedite polletno prakso v podjetjih, kjer študentom osnovno mesečno plačo plača proračun ali fakulteta.
  • Na vsa podjetja 1-2x letno naslovite elektronsko anketo, v kateri naj vam predlagajo teme diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Podjetja potrebujejo podatke, študentje pa kakovostne in uporabne teme.
  • Od profesorjev in raziskovalcev zahtevajte elektronske kopije vseh raziskav in jih brezplačno ponudite v skupni bazi znanja, ki bo dostopna študentom z veljavnim statusom.
  • V vse fakultete uvedite obvezen predmet Raziskovalne metode (EF ga ima), kjer se bodo študenti učili sodobnih tehnik pridobivanja literature za svoje naloge (Google Scholar, Proquest, Emerald, COBISS itd.).
  • Od vseh fakultet zahtevajte zgledna spletna mesta, ki ponujajo elektronski arhiv dokumentov, elektronsko prijavo na izpite, SMS obveščanje o spremembah (npr. terminov predavanj, vaj, izpitov itd.). Dejstvo je, da ima večina fakultet katastrofalna spletna mesta, ki so videti (nekatera resnično tudi so) kot da so bila nazadnje posodobljena v devetdesetih.

Še vedno pa pričakujem odgovor, zakaj zakon ne dovoljuje prevajati strokovnih naslovov. Težave lahko namreč nastanejo, če delodajalec v tujini zahteva naziv M.Sc., po zakonu pa je kandidat v CV dolžan napisati naziv mag. Nemogoče je potemtakem prevesti tudi naziv bolonjskega magistra, saj slednji ne velja za znanstvenega, kar pa M.Sc. (Master of Science) gotovo je. Naziv bolonjskega magistra je torej veljaven le v Sloveniji, s popolno ukinitvijo starih magistrskih programov pa torej Slovenija navzven sploh ne bo imela magistrov.

Reblog this post [with Zemanta]
  1. sem izvedel, da v bistvu ni Domnov, ampak ga on le podpira, glavna pa je Baja []
  • Share/Bookmark
 

7 komentarjev na “Odgovor ministru Golobiču”

  1. kr en pravi:

    “Še tesneje povežite študente z gospodarstvom, saj diplomanti EF resnično nimajo pojma, kakšna je situacija, ko gre zares. Uvedite polletno prakso v podjetjih, kjer študentom osnovno mesečno plačo plača proračun ali fakulteta.”

    Eh ja, pa kaj še. Pol fakultet ima ravno dovolj denarja da lahko vrata odprejo. Proračun pa mislm da ne bo pokrival še ekstra minimalne plače za študente.
    Denar za šolstvo je pa itak na spodnji polovici spiska ker se ljudem bolj jebe za vinček kot pa za šolstvo.

  2. megafotr megafotr pravi:

    sej s tem se čist strinjam. je bolj vprašanje prioritete kot pa tega, če obstaja ta denar. ker obstaja zagotovo.

  3. kr en pravi:

    Ah denar je, ampak ni zmeraj porabljen za dobre namene. Moraš še vštet da je treba poskrbet za osnovne šole in srednje šole ki imajo pa veliko več učencev kot faksi.

    Mislm pa da je veliko bolj potrebna reforma srednjega šolstva in pa gimnazij. Sploh pa reforma profesorjev katerim se jebe. In teh je dosti.

  4. mahatma pravi:

    Na našem visokošolskem študiju je nujno potrebna konkurenca.
    Dosedaj velja, ko si enkrat profesor si zaščiten kot severni medved in zato niti ne več tako mladi asistentje, ki so tehnično dosti bolj podkovani sčasoma izgubijo žar v očeh in postanejo isti zagrenjenci, kot njihovi šefi. Do profesure pa pridejo, ko gre severni medved v penzion.
    Na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani je to stanje še posebej eklatantno.
    Učijo nas en kup matematike, ki v tako meri sploh ni potrebna, učijo nas en kup stvari, ki jih je povozil čas…
    Letos so nam ukinili še 4.izpitni rok, ker je v statutu univerze zapisano, da morajo biti samo trije in naši uradniški severni medvedi se seveda tega držijo, kot pijanec plota.
    Medtem, ko kolegi razlagajo, da imajo na fdv udi po 10 izpitnih rokov,… Izrednih rokov na FRI seveda ne poznamo, z zelo redkimi izjemami.
    Naši nimajo časa za izpite, ker imajo preveč dela s popoldanskim zaslužkarstvom in pozabljajo, da so tu predvsem zaradi študentov.
    MOJ predlog bi bil,
    1.)
    da se doseže neko soglasje glede izpitnih rokov na vseh fakultetah. Pa ne mi govorit, da je univerza avtonomna…. Če dobi denar od države bo delala v dobro države in pika.
    Povprečni čas študija na FRI bi se tako skrajšal za vsaj 2.leti (trenutno znaša 7-8 let). Pri nas, če ne narediš izpita januarja (recimo da si pisal 49% ali še hujše vrgel te je na ustnem, kar se često dogaja), potem moraš čakati do junija, da spet pokažeš svoje znanje. Bedarija brez primere, do takrat si itak vse pozabil.
    Ukinil bi ustne izpite, ki jih v tako obliki kot pri nas ne poznajo nikjer na svetu (bil na erazmusu). Pri nas je to še en dodaten izpit, ki ti pogosto sovpada s terminom kakega drugega pisnega izpita.
    Gre pa za izključno faktografsko memoriranje podatkov, ki jih vsak normalen inženir pogleda v knjigo/priorčnik. Komu na čast se učim formule na pamet????

    Trenutno sem postal tako živčen, da bom raje odnehal, pa bi lahko napisal še en a4 list na temo izpitnih rokov na FRI v Ljubljani

    2.)
    da se ukinejo izpitna obdobja in se uvede sistem, kjer se hkrati dposluša nekaj povezanih izpitov skupaj, nato se opravi izpit in tako naprej.

  5. mahatma pravi:

    Pa še to sem se spomnil, ni čudno, da so nam računalničarjem prilepili štempiljko geekovstva. Kako pa naj človek normalno funkcionira, ko pa poletje preždi za knjigami, ker severni medvedi ne morejo razpisati več kot treh izpitnih rokov na leto.
    Medtem ko kolega iz FDVja obišče vsako leto drugo južno ameriško / azijsko državo in tam ostane po tri mesece, moramo mi čakati na septembrske roke, da spacamo pogoje.
    Tako nam ostane čas, da pozdravimo Jorasa in obiščemo samo sosede…

  6. Dinozaver pravi:

    Famous last words…

  7. sara g pravi:

    @mahatma FDV ma 10 izpitnih rokov? aja? since when? aja pa v ameriki / aziji sem bila tud po tvoje že 3krat, glede na to, da grem letos v 4ti letnik. to bo to, ja. tudi na fdvju so po trije izpitni roki, eni imajo celo samo enega, pa take pogoje morš izpolnt, da SPLOH prideš na izpitni rok, da glava peče. Gre pač za drugačen način dela kot na FRI, sej si vedel v kaj se spuščaš kot sm se tudi jaz, k sem se vpisala na FDV ;)

    ….

    sicer pa kulj predlogi, ene par bi se lih dal vpeljat tud na FDVju plus še kakšnega, seveda …

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.