Zakaj nas delavske demonstracije ne bodo potegnile iz dreka

Danes sem imel burno debato z znancem, ki me je obtožil “menedžerskega razmišljanja”. Očitno je žalitev, če te kdo označi, da razmišljaš kot menedžer, ker navsezadnje je menedžer debel povzpetnik v kravati, ki v svoji pisarni kuje plane, kako zlorabiti majhnega človeka in si nagrabiti milijone.

Debatirala sva o delavskih demonstracijah, ki se jih je udeležil. Vprašal sem ga, kakšna je rešitev za ta problem in kdo je kriv za nastalo situacijo, a rešitve ni poznal, za sranje pa so krivi menedžerji.

Sam menim, da so današnje demonstracije bile popolnoma nepotrebne in sprožene s strani sindikalnih vodij, ki očitno morajo na štiri leta pokazati, da še migajo. Zakaj so nepotrebne? Poglejmo kaj zahtevajo:

  • dvig minimalne plače na 600 evrov
  • več delovnih mest
  • krajšo delovno dobo

Se kdo vpraša od kod pride denar? Če podjetje mesečno zasluži 10.000 evrov in če ima 20 zaposlenih, ki dobijo mesečno po 500 evrov, potem ima to podjetje le dve možnosti – zaposlene pustiti na takšni plači, ali pa odpustiti dva zaposlena ter njuni plači razdeliti med ostale. Prvi dve izmed zgoraj naštetih alinej se torej izključujeta. Če pa je bruto plača preobremenjena s prispevki pa se avtomatsko izključi tudi tretja alineja, saj pokojninski sistem stoji na preslabotnih nogah. Sindikalni vodje prekleto dobro vedo, da bi se gospodarstvo sesulo v prah, če bi vlada in gospodarstveniki popustili vsem zahtevam, dvignili minimalno plačo na 600 evrov in odprli dodatna delovna mesta kar tako. Pa saj, tak sistem smo enkrat že imeli in je neslavno propadel.

Povsem razumem stisko preslabo plačanih delavcev na minimalcu in sočustvujem z njimi, ampak če denarja v gospodarstvu ni, bo za njihovo preživetje morala poskrbeti država s krčenjem svojih enormnih in povsem nepotrebnih stroškov.

Če bi danes vprašal ljudi, ki so demonstrirali, ali bi raje nazaj star, jugoslovanski sistem, bi verjetno večina odgovorila da ja. In v tem je ena od težav. Večina bi takoj bila za to, da bi vsi imeli enako malo, namesto da bi stremeli k temu, da bi imeli vsaj enako veliko. V jugoslovanskih časih so ljudje bili zadovoljni, ker so bili vsi enako revni, danes pa so nezadovoljni, ker so še vedno revni, medtem ko so drugi bogatejši. Za njih se od Jugoslavije ni spremenilo nič drugega kot le to, da se imajo danes s kom primerjati.

Za trenutno slabo gospodarsko stanje niso krivi Šrot, Bavčar, Kordež in Bobinac, temveč miselnost in vzgoja, ki smo ju prinesli iz prejšnjega stoletja. Rešitev v trenutni krizi je le, da stisnemo zobe in počakamo na boljše čase. Če vsem dobro plačanim slovenskim menedžerjem vzamemo plače, se to nikomur ne bo poznalo, le ušli nam bodo (tudi tisti dobri) v tujino.

Vsekakor pa je treba na glavo obrniti naš usran šolski sistem. Ukiniti (ali le močno omejiti vpis) je treba šole z neperspektivnimi poklici ter spremeniti metode učenja v ostalih.

Zakaj vsako leto dobimo nekaj sto šivilij, ko pa je to povsem neperspektivna panoga in ne poznam več slovenskega tekstilnega podjetja, ki bi obetalo? Kje in za koliko denarja jih bomo zaposlili? Pa gospodinje1, turistične tehnike in podobne poklice, ki jih “izobrazijo” neperspektivne srednje šole? Zakaj v osnovnih šolah otroke še vedno učijo isto snov kot so jo predavali nam2? Zakaj na fakultetah vztrajajo pri preživetem sistemu učenja faktov, namesto, da bi študente integrirali v gospodarstvo že med študijem? Zakaj hudiča nihče ne razmišlja kako ljudi že med šolanjem pripraviti za takojšnje delo in jim ne le dati (povečini) nekoristne teoretične podlage, ker jih bodo tako ali tako kasneje v podjetju naučili, da iz te teorije potegnejo kaj prakse? Zakaj ljudi od rojstva navajajo na poslušnost in ponižnost, namesto na inovativnost in pogum?

Problem je torej v tem, da Slovenija še vedno vztraja pri ustvarjanju nezaposljivih kadrov za neperspektivne panoge, v šolah s potencialom pa se nedotakljivi profesorski fosili trdno oklepajo znanja, ki so ga pridobili nekaj deset let nazaj3.

Iz dreka bomo prilezli šele takrat, ko bomo vsako leto namesto 1000 novih diplomiranih šivilij4 dobili toliko inženirjev elektronike, programerjev, zdravnikov, dizajnerjev, biologov pa tudi dobrih ekonomistov, komunikologov5, tržnikov in novinarjev.

(No, tudi kakšna devalvacija evra bi nam prišla prav…)

  1. z gospodinjsko srednjo šolo, ki je verjetno najbizarnejša izmed vseh []
  2. ko sem v sestrinem učbeniku za družbo prebral, da baje še vedno živimo v industrijski dobi, me je kap []
  3. na programu Informatika na EF kot edini programski jezik učijo Fortran []
  4. pardon, inženirjev tekstilne tehnologije []
  5. takih, ki bodo že prvi dan službe znali sestaviti medijski načrt in se ne bo nihče sekiral, če niso nikdar brali Kotlerja []
  • Share/Bookmark
 

43 komentarjev na “Zakaj nas delavske demonstracije ne bodo potegnile iz dreka”

  1. Cestna svetilka pravi:

    Firma, ki ni sposobna plačat delavca 600 evrov naj kar propade. Kader ki vodi takšne firme ni sposoben in tako tudi ne bo bežal v tujino saj ga tudi tam ne bodo tolerirali. To, da bodo menedžerji bežali v tujino ker bi jih pri nas motilo, da ne smejo plačevat ljudi po 430 evrov (+malca in prevoz) je en velik LOL. Najemnine za največje pajzle v Ljubljani so 300 evrov + stroški, minimalna plača pa je 430, tako da ne pametovat, da naj delavci stisnejo zobe. Minimalec mora obvezno gor, magar s silo, demonstracijami, štrajki. Ko bo 600, naj se pa razmišlja za naprej, podjetja naj scuzajo denar od koder hočejo, magar z direktorjeve plače, tista ki ne morejo, naj propadejo. Delavce na zavod in naj se jih do nove službe financira s proračuna. Naj država zniža davke, nevem, nisem strokovno podkovan v tej smeri, tako da neke rešitve, kjer bi vsi mehko prišli skozi ne poznam. Vem pa, da se morajo stvari včasih pripeljat do roba, ali čez, da se spremenijo mindseti, razmišljanja. Človeka mora včasih pošteno stresti, da se zave da je na napačni poti. In mi smo v situaciji, ko so vse vrednote razsute, ko se za prepotrebne rešitve čaka daleč predolgo, saj neurejeno stanje nekomu ustreza. In delavce podpiram, naj se zgodijo štrajki povsod, naj bodo radikalni, naj dobijo plačo 600 evrov, potem naj pa država in podjetja razmišljajo kako vse skupaj stabilizirat. Treba je z glavo skozi zid, plačo 600 evrov je treba realizirat, potem pa verjamem, da se bodo čudežno pojavile rešitve, saj bodo tisti, ki imajo večje plače in škarje in platno v rokah, prisiljeni najti rešitve. Tiste ki so hirearhično na vrhu je potrebno prisiliti v spremembe in kot sem rekel, včasih je radikalnost potrebna za spremembo mindsetov.

  2. Tanci pravi:

    Zakaj še vedno proizvajamo neperspektivne poklice? Zato, da imajo učitelji/profesorji na teh šolah/faksih službe :) . Zato, da na zavodu ni še več folka.

    Z večino bloga se strinjam, razen s prvim delom glede minimalne plače. Tu se moram strinjati s “Cestno svetilko”. Nekateri so prepožrešni, na drugi strani pa nekateri “stradajo”.

  3. MM pravi:

    Če bi sposobnim manegerjem v tujini res rasle rožice in bi se pulili zanje bi že šli, tako pa imajo dovolj svojih. Kdor verjameš v to da “Jankoviča” v “Nemčiji” čakajo z odprtimi rokami verjetno verjame tudi v Smrkce in Božička. Tisti, ki ne morejo plačat delavce 600€ tudi bodo na zahodu še težje dobili delavce za 480€.

    Če bodo podjetja namesto treh s plačo 400€ imeli samo dva s plačo 600€ pomeni da bo efektivni izplen toliko manjši, ker po vsej verjetnosti do sedaj tretji med službenim časom najbrž ni mešal zraka. To da lahko dva naredita toliko kot so prej trije pa je urbana legenda in velja redkeje kot ljudje mislijo (zanimivo velja to predvsem med novinarji, recimo na RTV, novinarstvo pa pisec tega bloga in nekega nedoumljivega razloga pojmuje kot poklic trenutka – kot da ni nikoli ne posluša ali bere današnjih “novinarjev”.

    Sicer pa odpuščanja razen v ogromnih socialističnih podjetjih sploh niso tako racionalna kot se sliši na prvo žogo.

    Odpuščanja -> manjša proizvodnja -> manjši dobički -> dodatno odpuščanje -> še manjša proizvodnja -> še manjši dobičlki … prej ali slej propad firme.

  4. megafotr pravi:

    Torej je na managerjih, da pomahajo s čarobno palčko, prodajo tisto, česar nihče ne kupuje (npr. Murine obleke), dajo delavcem višje plače in ker jim je uspelo neverjetno, si ne smejo izplačati niti nagrade. Niso vsi slovenski menedžerji slabi, imamo nekaj vrhunskih, ampak če za svoje delo ne bodo nagrajeni, ne bodo delali. Elan je iz dreka potegnil izjemen tim kriznih menedžerjev in ko je prišel čas za izplačilo nagrade, te niso želeli dati. Kje je danes Elan?

    Ne pravim, da si najnižje plačani ne zaslužijo dostojnega življenja, pravim le, da rešitev iščejo na napačnem mestu.

  5. direktni pravi:

    Naloga managerjev je, da ustvarjajo dobiček, oni so odgovorni za (ne)uspešno poslovanje firm, ki jih vodijo, in le njeh je lahko sram, da so na čelu podjetij, kjer imajo njihovi zaposleni mizerne plače. Delavci pa morajo najprej nagnat vso staro sindikalno sodrgo, ki lepo živi na račun populizma, in stvari postaviti na novo, kajti sedanji sindikati so le podaljšana roka delodajalcev …..

  6. Robi pravi:

    Jaz se pa strinjam z delom o šolah. Šolski sistem je potreben prenove, nekatere šole bi bilo potrebno enostavno ukiniti, druge ponovno obuditi (program mizarstva se recimo zadnja leto ponekod sploh ne izvaja, pa najdi dobrega mizarja, če ga lahko). Da ne govorim o tem, da bi bilo potrebno precej omejiti število vpisnih mest v gimnazijskih programih – del otrok tja sploh ne sodi, in te šole vodijo samo v stagnacijo mladine. No, dela mladine…

    Ne strinjam se pa o zapisanem o menedžerjih. Moje mnenje je, da naj ima menedžer ’spodobno’ plačo. Po mojem mnenju bi bila primerna recimo petkratnik najnižje neto plače v podjetju. V primeru, da pa podjetje posluje uspešno, naj pa se mu konec leta, kot se potegne črta, izplača primerna nagrada. In to bi bila motivacija. Ne pa da si že zdaj izplačujejo 20-, 30- in več kratnike plače, potem pa pričakujejo še nagrado, pa naj si gre firmi še tako slabo. Zakaj le?

    In ja, Megafotr, ti včasih razmišljaš preveč menedžersko. Ne pravim, da je s tem nujno kaj narobe, ampak postavi se v kožo nekoga, ki za 420€ na mesec čepi vsak dan v neperspektivni službi in šteje dni do dopolnjenega 65 leta starosti – po mojem bi se pokazal na vsakem sindikalnem protestu, ne glede na to, ali je to rešitev ali ne…

  7. Najboljši blog: Kar tko mal » Včeraj je demonstriralo 30.000 slovenskih delavcev, upokojencev in študentov pravi:

    [...] Megafotrov pajzl [...]

  8. Cestna svetilka pravi:

    Megafotr, to na katermu mestu delavci iščejo rešitev jim prav malo pomeni. To bi jim bilo smiselno očitat le pod pogojem, da bi pristop na takšni ravni imel kakšen efektiven učinek v razumnem roku. Pa ga nima. Vsi vemo da padeš v neskončen proces nekih dogovorov, pogovorov, mahanja s statistikami z vseh strani, prelaganja odgovornsti, interpretiranja in reinterpretiranja vseh mogočih podatkov, sklicevanja na te in one evropske države in čase, že samo ena oddaja kjer se sooči sindikate, politike in delodajalce ti da vedet, da se ti ljudje lahko prerekajo okoli enih in istih podatkov v neskončnost. Nikomur ni v interesu, da se karkoli spremeni, dokler njim samim ne teče voda v grlo. Drek bodo samo mešali in prelagali odgovornost en z drugega, delavec bo pa na istem, gledal eno oddajo za drugo kako se bodo vsi samo dogovarjali in prelagali rešitev z enega datuma na drugega. Leta bodo pa tekla mimo.

    Zato pravim, 600 evrov minimalne plače naj se realizira danes. Takoj, z danes na jutri. Nima veze kdo je kriv, važno da bodo delavci imeli vsaj osnovne stvari preskrbljene. Pojutrišnem, ko bo 600 evrov udarilo statistike podjetij, naj se pa zberejo delodajalci in država in iščejo rešitev. Verjamem da jo bodo hitro našli, saj bo v njihovem interesu. Vsako zavlačevanje bo v njihovo škodo.

  9. megafotr pravi:

    sem takoj za to, da se jim da 600 evrov, vendar če kdo najde ta denar. vsekakor se strinjam, da 450 evrov niti približno ni dovolj za dostojno življenje in rešitev je treba najti. človek dela bolje, če mu ni treba skrbeti za osnovne potrebe.
    vendar je treba to doseči na drugačen način, ne z marširanjem po cestah in skandiranjem “lopovi, lopovi”. nihče jim ni ničesar ukradel in tudi če si Kramar ne bi izplačal milijona nagrade, bi še vedno bili v krizi.

    nikakor pa ne morejo zahtevati hkrati dviga plač in višjega zaposlovanja, ker to v tem trenutku ni realno. če bi podjetja sredi gospodarske krize naenkrat vsem dvignila plače, bi propadla, to je dejstvo. in kaj bi bilo takrat? spet bi se drli “lopovi, lopovi”, ker so jih ti “lopovi” spravili zdaj še ob tisto malo plače, ki so jo nekoč imeli.

  10. Pris pravi:

    “Firma, ki ni sposobna plačat delavca 600 evrov naj kar propade.”

    “… tista ki ne morejo, naj propadejo.”

    In število brezposelnih se iz ogromnih 100.000 v času hude gospodarske krize čudežno poveča na 200.000+. Namesto 430 (+dodatki) bodo na novo brezposelni delavci od države dobivali 300 evrov nadomestila, novih delovnih mest za kategorije delavcev z (naj)nižjimi plačami še nekaj časa ne bo, proračun pa je že tako ali tako “na puf”.

    Prosperiteta je zagotovljena! Pozdravljen, IMF! :)

  11. noah noah pravi:

    Krivdo nosijo edino in samo nesposobni menedžerji,ki v tovarni knofov niso sposobni izdelovati nič drugega kot knofe,katerih nihče ne kupuje,ki nimajo toliko domišljije,da bi ugotovili,da se da s tovarno,stroji in delavci proizvajati tudi take izdelke,ki prinašajo denar.Samo nesposobnost vodilnih je kriva za situacijo kakršna je.

    In brez skrbi,množične in vztrajne demonstracije prinesejo rezultate,zgodovina to potrjuje :lol:

  12. Cestna svetilka pravi:

    Megafotr, ti praviš da bi jim dal 600 evrov plače, če kdo najde denar. Jaz pa pravim, da naj jim dajo 600 evrov plače pa se bo našel denar. Veš kaj že ves čas govorim? To, da delodajalcem ne gre zaupati v nič, ne interpretacij statistik, ne v teorije o rešitvah. Minimalc je že več let pred krizo bil 400 evrov. Na vsake toliko časa ga dvignejo za par evrčkov. Letos avgusta se je dvignil za 8 evrov bruto. Ne me zajebavat, nikomur ni v interesu karkoli spreminjat, dokler delavci lepo po tipično slovensko hlapčevsko prenašajo životarjenje. To bizarnost je potrebno resetirat z nečem radikalnim, nečem, kar bo prisililo tiste, ki imajo škarje in platno, da spremenijo svoj mindset. Ne samo temporarly za eno leto, ampak na dolgi rok. V to paše tudi kakšno propadlo podjetje ja, ampak se bo stisnilo zobe, šlo na socialno (ki je le malce nižja od minimalca) in se našlo nova delovna mesta. Važno je, da se vzpostavi zavedanje, da delavci, četudi formalno slabo izobraženi, niso živina, sužnji. Preprosto se ljudi ne sme plačevati s takšnim drobižem.

    Torej še enkrat, ti izhajaš iz neke teorije o rešitvi, in na podlagi te teorije sodiš ali so reakcije delavcev upravičene ali ne. Jaz pa ti pravim, da si lahko te teorije zataknete nekam, ker je bilo skozi dolga leta nemalo možnosti da se zadeve uredijo, ampak se niso. Zakaj? zato ker ni bilo nikomur v interesu, vsem je pasalo, da ljudje garajo za male pare. Delavci ne štrajkajo na ta način, ker bi presodili, da je to najboljša opcija, ampak zato, ker je to edina opcija ki jim je še ostala. Zato sploh ni pomembno, ali so delavci izbrali po tvojem mnenju boljšo ali slabšo pot reševanja, saj je prišlo do točke, ko za vse vemo da so neefektivne, da se v praksi nikakor ne realizirajo. Vse vodi le v prelaganje odgovornosti in prazne pogovore v nedogled, kjer se vsi resetirajo ob menjavah ključnih ljudi in vlad. Nemalo možnosti je bilo za boljše rešitve, a so jih odgovorni zapravili, saj jim ni bilo v interesu. Torej, odgovorne je potrebno prisilit, da bodo dobili interes. Zato je štrajk pravica in dolžnost delavcev, ti ljudje se borijo za preživetje in imajo vso mojo podporo. Problem slovencev je, da smo hlapčevski, medtem ko bi kje drugje že gorele ulice, je naš prag tolerance res prekleto dolg. 430 fucking evrov na mesec, jao

  13. megafotr megafotr pravi:

    Denar bomo že nekje dobili?

    To je tipično prelaganje odgovornosti na druge – na tiste, ki si ob morebitnem uspehu ne bodo smeli izplačati nagrade. “Menedžerji, rešite nas, potem pa ne pričakujte, da boste za to kaj dobili!”

    V krizo Slovenije ni spravilo vodstvo podjetij, temveč nefleksibilen gospodarski sistem, jugoslovanska miselnost, zastarelo šolstvo in predvsem požrešna javna uprava. Demonstrirajo naj proti tem stvarem.

  14. Pris Pris pravi:

    No ja, tudi vodstva mnogih slovenskih podjetij so soodgovorna (izčrpavanje podjetja, divje lastninjenje), se pa 100% strinjam z odstavkom o prelaganju odgovornosti. :cool:

  15. MM pravi:

    “Menedžerji, rešite nas, potem pa ne pričakujte, da boste za to kaj dobili!”

    Če je bodo delavci enkrat uprli plači 430€ potem manegerji ne bodo dobili niti tega kar so do sedaj. Firme so delavci. Brez delavcev ni firme in ni manegerjev. Sploh pa če en maneger, ki je nekaj naredil ni dobil nagrade to ne pomeni nič proti desetinam manegerjev ki niso naredili nič, nagrade so pa vseeno dobili. Ali pa delavcem, ki delajo mesece brez plače. – Ja izobrazba je na psu, če se pustijo takole za*ebavat, kdor ima nekaj soli v glavi se nebi pustil – ne glede na posledice.

  16. direktni pravi:

    Delavci delajo cel mesec po 10 ur dnevno, a mnogi ne dobijo niti tiste mizerije, ki se ji reče plača. In kaj se zgodi managementu te firme? Nič. In kaj naredi država? Nič. In temu se reče pravna država???? Ja, zagotovo, a le tam, kjer svizec zavija čokolado ….

  17. Sakir pravi:

    Se strinjam, miselnost je tista zaostala, ki jo je potrebno spremenit v začetku.
    Pri nas še vedno velja, da bo država poskrbela za posameznika, dokler bojo posamične množice ubogljivo kimale in klečale pred politiki, ki nam pobirajo skoraj že več kot polovico dohodkov v obliki prispevkov, davkov in podobnega sranja.
    Iz katerih tut sindikalne pijavke zlo dobr žvijo. :)

    Zakaj se pr nas ne podpira samostojnosti, iznajdlivosti in ne nagradi uspešnosti? Ker ma taka oseba po mnenju večine, ki vse to ni, nekaj za bregom. Pa smo pri nemogočih zahtevah.

  18. MM pravi:

    Se pa nagrajuje neuspešnost. Neuspešni manegerji samo zaradi svojih referenc “več kot 6-mesečne izkušnje z vodenjem podjetja” samo kolobarijo med podjetji, ki jih vse prevečkrat še bolj zafurajo, nagrado pa poberejo po individualni pogodbi.

  19. joze pravi:

    Ko prebiram vaše pametovanje mi postaja slabo. pravite od kot denar.v gorenju se je našel naslednji dan.
    kar slovenski delavci rabimo je sindikat ala IGM (nemški če slučajno ne veste,bil sen njihov član)
    Ko v nemčiji IGM napove stavko potem delodajalci hitro pridejo do rezultatov v pogajanju z sindikati.
    2. pravi lastniki kapitala , poznajo formulo KAPITAL+DELO=NOVA VREDNOST.
    brez nove vrednosti pa tudi dobička ni. zato so delavci v evropskih državah bolj cenjeni ,ker tisti stari rek DA ME NE MOREŠ TAKO SLABO PLAČAT KOT JAZ LAHKO SLABO DELA.VELJA in tega se dober gospodar zaveda in ne dela z delovno silo kot svinja z mehom.

  20. mirko pravi:

    @ Cestna Svetilka: Če “denar nekje je” oz. “se bo denar nekje našel” potem se sprašujem, zakaj delavci ne zahtevajo 1.000 € minimalne plače?

  21. Afnogunc pravi:

    Megafotr vse se da če se hoče. Vodstva podjetij, ki niso sposobna plačati 600€, niso vredni tega položaja. Pri nas se je skozi desetletja kadrovalo po parijski liniji. Nikogar ni zanimalo če je bil nekdo sposoben ali ne važno je da je bil v partiji. Kramberger ni imel niti osnovne šole pa je v Nemčiji uspel z svojimi inovacijami priti do spodobnega denarja. Pri nas bi bil dober le za pometanje ulic – tako takrat kot še danes. Miselnost naših “menagerjev” se od tedaj ni prav nič spremenila, če pa že se jim je poleg nesposobnosti pridružila še požrešnost. Vsi bi radi obogateli v dveh letih. Bogovsko so plačani za nedelo, če pa že kaj naredijo, pa hočejo za to milionske nagrade (Elan). Denar je danes v rokah tistih, ki so znali hoditi po robu zakona ob zaščiti tistih političnih sil, ki so vseskozi obvladovale vsa pomemba mesta. Vodstva ne znajo na ustrezna mesta postaviti sposobnih ljudi, ki so dojemljivi za inovacije in napredek, hočejo in zaupajo samo sebi podobnim in zato gre vse k vragu.
    Po mojem je edina hitra rešitev, da se res oprosti prispevkov vse ki zaslužijo (točneje prejmejo) manj kot 600€, ki naj se določi kot minimalna netto plača. Takoj pa je treba tudi fiksirati javno porabo na 35%. Potem pa naj se ministrstva zmenijo kako si bodo to razdelila. Kot po čudežu se bo tako tudi zmanjšal vpis na neproduktivne univerze, ki producirajo le nezaposljivo množico družboslovcev, ki so postali virus, ki je veliko hujši od vsake gripe. Kajti če tega ne storimo, bomo uničili vse gospodarstvo, oziroma realni sektor – kaj pa potem???
    Že danes težko najdete mizarja, dobrega natakarja, avtomehanika, tesarja…. Pa še to – nikar ne mislite, da je izobrazba vse. Mnogi naši gastarbajterji so se v tujini pospeli kar daleč le z osnovno šolo. Vedno se spomnim tudi, da so naše železnice imele profit le takrat ko jih je operativno vodil Šimenc z ponarejeno diplomo.

  22. Cestna svetilka pravi:

    mirko, sprašuješ me, zakaj delavci ne zahtevajo 1000 evrov. Daj vsaj malo pomisli preden klikneš Oddaj_komentar. Delavci zahtevajo minimalno plačo, katere višina v evrih bo dejansko toliko, kolikor je minimalno potrebno za življenje. Iz tvojega vprašanja se čuti, kot da misliš, da delavci štrajkaljo zato da bi mastno služili. Slabo delovno mesto in pomanjkanje formalne izobrazbe pomeni, da ne gre pričakovati luksuza in to je vsem jasno, tudi delavcem. Kar pa nekaterim ni jasno pa je to, da si delavec kot človek, zasluži nek minimalno sprejemljiv nivo življenja. Nima veze kakšno mnenje imate vi o nekem delovnem mestu, če delovno mesto obstaja, naj garantira vsaj življenje na minimumu katerega definira pač izračun minimalnih življenjskih stroškov v določenem času in okolju.

    megafotr, ne razumem tega glede prelaganja odgovornosti. Če te prav razumem, ti kot da predpostavljaš, da so delavci faktor, ki lahko sam od sebe pridela denar firmi. Kot da bi menedžerji lahko rekli “hej delavci, pač, če niste sposobni pridelat več denarja, ne mislit da vam bomo dajali denar iz naših nagrad za dobro vodenje firme.” Nagrad za dobro vodenje firme se ne bi očitalo, če bi vodstvo omogočilo delavcem dostojno življenje. Delavka za tekočim trakom lahko sešije katerokoli torbico na svetu, ko pade dol s traku pa ni več od nje odvisno, ali bo ta torbica romala v elitno štacuno ali v staro, še iz Juge opremljeno luknjo nekje v Mostah.

  23. mirko pravi:

    @ Cestna svetilka: “Iz tvojega vprašanja se čuti, kot da misliš, da delavci štrajkaljo zato da bi mastno služili.” Nop. Iz mojega vprašanja se čuti: “če se bo po tvojem mnenju našel denar za dvig na 600€ (a ne veš kje), potem iz tega lahko izhaja trditev, da se bo našel denar tudi za dvig na 1.000€ (ne veš pa sicer kje)”.
    Naj te opozorim še na eno nasprotje v katero si prišel. Praviš, da delavci zahtevajo “dejansko toliko, kolikor je minimalno potrebno za življenje.” OK. O tem, koliko je minimalno potrebno za življenje, se tudi da debatirati (in ali bo teh 180€ na mesec več res kaj bistvenega pomagalo) ampak fokus tvojega nasprotja je tu: praviš tudi, da delavci “niso živina, sužnji”. Ergo: če bi se delavci sami cenili potem bi prav zaradi tega postavili oz. si želeli višjo minimalno plačo od tistih, še vedno ‘usranih’ 600€ s katerimi bodo pokrili vsakdanje stroške, ‘živeli’ pa še vedno ne bodo.

  24. Cestna svetilka pravi:

    Torej s 1000 evri me hočeš pripeljati do ugotovitve, da nimam racionalne, preverljive, empirične podlage za trditev, da se bo našel denar za 600 evrov visoko plačo? In če nimam za 600 evrov, potem lahko to vsoto nadomesti katerakoli cifra? Odgovor je preprost – verjamem da se bo našel denar. Ne verjamem pa da bi se našlo 1000 evrov. To, da delavec izhaja iz vere, osebnega prepričanja in ne iz emipiričnih podatkov je razumljivo, saj ni strokovno podkovan v tej sferi, vendar ker se ga zadeva osebno dotika, vpliva nanj, mu kroji življenje, mora imeti mnenje. Zadnja stvar katero se bo od delavcev pričakovalo je, da gredo na hitro naredit nevem koliko let strokovnega izobraževanja, da se bodo lahko v TV klubu z vodstvi prerekali na strokovnem nivoju. Delavci so vodstvu in državi zaupali to strokovnost s katero bi delodajalci sedaj radi, da delavci upravičijo svoje zahteve. A je strokovnost žal bila uporabljena za izkoriščanje. Regulacija stanja v mejah znosnosti in strokovno osnovane rešitve o katerih bi se nekateri radi pogovarjali in pogovarjali ad infinitum so bile naloga delodajalcev in države, in ker so vsi padli, bodo delavci reagirali tako kot oni lahko, in povsem upravičeno – štartali bodo s svoje točke praznega hladilnika, neplačanih položnic, dolgov, 10+ let nevidenih počitnic, vlažnega plesnivega stanovanja, nekakovostne hrane, … in osebnega prepričanja, oz. vere v tisto kar jim pripada (kar je produkt različnih dejavnikov – mediji, zgodovina, gostilne, življenske izkušnje, etc).

    To, da ena delavka v Muri ne more napisati doktorske dizertacije na temo Od kje naj moja firma scuza 600 evrov, nima nobene veze z njeno zahtevo po 600 evrih. Delodajalec dobro ve, da se lahko delavec postavi po robu le z maso in prepričanjem v tisto, kar mu pripada, zato se mi tole tarnanje vodstev in zahteva po nekem razumevanju stanja katerega opisujejo delodajalčeve interpretacije številk zdi prav patetična. Kako naj pa delavec goji upanje v njihove predloge, kako naj verjame v delodajalčeve argumente in njih interpretacije, kako naj ponovno zaupa besedam države, če pa životari s pofukanimi 430 evri? Do tukaj jih je pripeljalo ravno ubogljivo poslušanje. Normalno, da si bodo ljudje ustvarili svojo sliko o dejanskosti in verjeli, da bi se dalo izplačevati 600 evrov. In če bodo pametni, bodo delodajalce in državo prisilili, da se plača nekako pripelje do te vsote. Če ne drugega bi morala to biti vsaj učna ura za prihodnost. Delavce, ki so v tako bednem stanju, da životarijo s 430 evri, podpiram tudi pri radikalnejših dejanjih. V tem, da v takšni situaciji nek delavec nima empirične razlage od kod naj podjetje dobi 600 evrov, sploh ne vidim problema. Sploh ni njegova naloga da bi to vedel.

  25. Cestna svetilka pravi:

    O tem, koliko je minimalno potrebno za življenje mislim da nam ni potrebno preveč debatirati, saj je inštitut za ekonomska raziskovanja sestavljal neko oceno minimalnih življenjskih stroškov za letošnje leto. Mislim da je malo manj kot 600 evrov. In ja 180 evrov se pozna. Za 180 evrov lahko s kupovanjem cenejših stvari in sledenjem akcijam ješ cel mesec in več. V ljubljani, kjer zelo težko dobiš najemnino pod 300 evrov, ti 180 evrov seveda pride še kako prav. S 180 evri bi ti mogoče regres ostal za tisto, čemur je namenjen – nekaj dopusta.

    Nasprotja katera mi očitaš mogoče tako izgledajo tebi, ker izhajaš iz svojih interpretacij mojega pisanja. Ti predvidevaš kje naj bi se delavec začel ceniti, ti imaš svojo nam nepoznano definicijo “življenja”, itd. tako da na to nimam odgovora. Če misliš da je 600 evrov še vedno usranih, pomagaj za začetek realizirat to, potem ko jih bodo delavci imeli v žepu pa gremo lahko še 200 fehtat (saj podmladek SDja hoče 800).

  26. mirko pravi:

    “Torej s 1000 evri me hočeš pripeljati do ugotovitve, da nimam racionalne, preverljive, empirične podlage za trditev, da se bo našel denar za 600 evrov visoko plačo?” In če nimam za 600 evrov, potem lahko to vsoto nadomesti katerakoli cifra?” No, se vidi, da se razumeva. Ampak pri ‘odgovoru’ pa spet pogrneš: “Odgovor je preprost – verjamem da se bo našel denar.” Jaz pa verjamem, da je Elvis še živ in zahtevam od Obame, da ga pokaže. Če karikiram. Tudi jaz verjamem, da se da teh 180€ plusa najti, ampak to ni vprašanje vere v to! To je vprašanje kaj to za gospodarstvo pomeni? Ali je gospodarstvo tako dobro, stabilno in zdravo, da si lahko privošči dvig plač na 600€? Zahteva je legitimna, se strinjava, tudi denar bi se verjetno našel, se strinjava, vprašanje, ki si ga morava zastaviti pa je: kaj to pomeni za gospodarstvo oz. ali si gospodarstvo v tem trenutku lahko to privošči, ne da bi zabredlo še globlje v drek? Po mojem mnenju si, vsaj takega hitrega dviga minimalne plače, kot ga zahtevajo sindikati, v tem trenutku ne more privoščiti. (Ne vem, če bi bilo umestno se vprašati, zakaj niso dviga zahtevali ob gospodarski rasti?).
    Doktorske dizertacije za to, da vidiš, da je neka panoga neperspektivna, da se tvoji izdelki ne prodajajo in da je enako delo v Aziji plačano 10x manj, ni potrebno delati. Doktorsko dizertacijo bi bilo potrebno narediti in razčistiti vprašanje “zakaj se delavec v Muri v 30 letih dela v tej tovarni ni dodatno, vsaj neformalno izobraževal, in zakaj je 30 let ‘tiho’ živel s (pod)minimalno plačo in se mu ni zdelo potrebno it vsako leto vsaj enkrat se spuntat?”.

  27. frenk pravi:

    Cestna svetilka, naj te potolažim, tega, kje dobiti denar, ne ve nihče, veliko pa je takih, ki verujejo, da se bo že našel.

  28. Cestna svetilka pravi:

    Mirko, odgovor na to, kaj za gospodarstvo pomeni dvig minimalne plače na 600 evrov je enak tistemu, ali je od kje potegnit 180 evrov. Verjame se, da se da. Kar hočeš ti od mene je, da sprejmem pravila tvoje igre, torej da se racionalno, empirično definira upravičenost mojih odločitev. Jaz pa že skos ponavlajm, da nočem igrati po pravilih tvoje igre. Tvoja igra katero smatraš za urejen sistem pravil, metodologij, je pač pripeljal do slabe situacije, zato pravim da ga je potrebno včasih strest z radikalnim, da se redefinira. Plače za 180 evrov gor, potem pa naj se pobira črepinje, če bodo slučajno nastale. Po tvojem mnenju bi nastale, po mojem nebi, oz v sprejemljivih mejah.
    Srž problema je v tem, da tvoja igra ne vsebuje mehanizmov, ki bi varovali neka moralna in etična načela, zato ne vidim velikega problema, če tvojih pravil ne sprejmem. Realiziraj 600 evrov plače kakor veš in znaš, če pa smo po vseh teh letih še vedno na 430, pač ne bom še naslednjih nevem koliko let poslušal “od kje naj pa vzamemo?”, “kaj bo pa z gospodarstvom potem?”, “kako bo pa to in ono?”. Če dopustiš, da se tako kot do sedaj jajca okoli teh vprašanj, ki so sicer pomembna, a v praksi kot smo videli skozi leta očitno le sama sebi namen, le za populistična prerekanja v TV klubih na vsake toliko časa, ne bo nikoli prišel čas, da bi se kaj spremenilo. Vedno se bo našlo razlog za nedvig plač. Vedno se bo našlo teorijo, da bi dvig plač imel prehude posledice za nekaj. Zato ti pravim, da me ne zanima več, plače naj gredo gor, kakršnekoli posledice bodo učna ura za jutri.

    Res je, da bi se delavke lahko izobrazilo, ampak to je spet nova debata. Potrebno je razumeti zakaj sama od sebe tega ne bo storila, zato bi država oz družba morala biti bolj naravnana v spodbujanju v tej smeri. Ampak kakorkoli, to ni opravičilo za tako sramotno plačo, prepričan sem da si človek kot človek zasluži življenje na nekem nivoju in to naj mu služba, kakršnokoli že ima, zagotavlja.

  29. mirko pravi:

    Ne, to niso moja pravila igre. To so zakonitosti tržnega gospodarstva v katerem živimo. In zato od tebe pričakujem, da mi glede na te zakonitosti razložiš kje in kako naj se zagotovi teh dodatnih 180€? Če hočeš zgolj “strest” obstoječ sistem z “radikalnim” potem se še zmeraj gibljeva v polju tržnega gospodarstva in, bojim se, ne bova nikamor prišla. Bojim se, da se bodo ob dvigu plač, povišale tudi cene (+najemnine, stroški itd..) in se bo nominalna rast plač kaj kmalu izničila. Delavci bodo resda imeli 180€ več plače a si bodo, zaradi dviga cen, lahko privoščili enako kot prej. Torej zgolj “verjeti”, da denar nekje je in da se bo našel, hkrati pa ne razmišljati kaj bo to prineslo, naju, bojim se, ne bo pripeljal ne vem kako daleč.
    “Res je, da bi se delavke lahko izobrazilo..” – delavke bi se moralo izobraziti?!? No, dajva zdaj malo razmislit, za vse pa najverjetneje le ni kriv nekdo tretji, porkamadona!?

  30. kodr kodr pravi:

    No ja. V ranjki Jugoslaviji je bil standard zelo visok glede na razviti zahod. To se tudi danes kaže v lastniški strukturi stanovanj npr. Tisti, ki so hoteli, ne glede na delovno mesto in izobrazbo so lahko s pridnostjo, delom, ne samo prišli do svojega stanovanja, hiše, ampak tudi do vikenda, avtomobila, potovanja v tujino, smučanja…

    Da ne govorim o družbenem standardu. Z razvitega zahoda so hodili proučevat uspešnost našega sistema. Toliko o ranjki jugi in revščini.

    Sistem ni propadel zaradi gospodarske neprimernosti ampak preprosto zaradi miselnosti ljudi, ki so preprosto hoteli imeti več zase in jim to pomeni edino vrednoto. Propad vrednot, ne propad ekonomije. Še danes po toliko letih uživamo pridobitve prejšnjega sistema, ekonomije, ki naj bi bila sama po sebi popolna katastrofa.

    Če je nekdo na mestu in dobiva plačo zaradi odgovornosti mesta mora temu primerno za nastalo situacijo, napako tudi odgovarjati. Snažilka ima odgovornost, da dobro opravi svoje delo, delavec za trakom svoje, vodilni kader svoje. Po kakšni logiki naj odgovornost sedaj prevzemajo tisti, ki so na dnu plačilne lestvice. Če bi bili vodilni delavci tako dobri, kot mislijo da so, ne bi bili v tej situaciji. Ne bojim se odhoda dobrih vodilnih delavcev, ker dober vodilni delavec ne bo v prvi vrsti delal za svoj žep, ampak bo dolgoročno skrbel za uspešnost podjetja.

    Še o šolstvu. Razviti zahod, večini je zelo pri srcu, že dolgo časa ugotavlja, da potrebuje poklicni in srednji kader, ne pa delavcev z diplomo. Fakultetna izobrazba se sicer sliši zelo fino, v resnici pa so potrebe po tovrstnem kadru zelo majhne. Vodilnega kadra in visokoizobraženega kadra je hitro dovolj, potrebna pa je podpora, ki jo zagotavlja nižji kader. Strinjam se s tem, da bi morali po koncu šolanja biti usposobljeni za opravljanje dela, ne pa da pomeni konec šolanja samo tak ali drugačen papir.

    Žal kapitalistični sistem gospodarjenja v svoji zgodovini ni dokazal vzdržnosti, uspešnosti ali celo napredka, žal pa je miselnost ali zavest ljudi na nizkem nivoju.

  31. Cestna svetilka pravi:

    Kot tvoja pravila nisem imel v mislih tvoja osebna pravila, ki bi na tvojem zeljniku zrasla, ampak pravila katera zagovarjaš v tej debati. Lahko jim rečeš kakor hočeš, tudi zakonitosti tržnega gospodarstva ali kot naslov katerekoli od nepregledne množice knjig za izobraževanje ekonomistov in managerjev. Vsako tvoje pričakovanje mojih razlag in argumentov je še vedno osnovano na spoštovanju teh pravil, teh zakonitosti, vse kar odgovorim ti presojaš skozi to prizmo. In upravičeno z odgovori nisi zadovoljen, saj jih tvoja pravila izpljunejo kot nesmiselne, kot neskladje, kot does not compute. In točno takšni morajo biti, to je smisel radikalne reakcije na sistem, ki s svojimi pravili ne deluje. Torej že stotič – moja naloga je, da se uprem izkoriščanju. Če si ti v dolgem preteklem obdobju z argumenti, ki so osnovani na pravilih sistema katerega zagovarjaš, nisi uspel pridobiti mojega zaupanja, ne moreš pričakovati, da bom jaz na točki, ko sem na robu preživetja, sprejel tvoje argumente, ki so osnovani na istih konceptih, ki so me pripeljali do roba preživetja. Ne verjamem ti več, reagiral bom tako kot jaz mislim da je prav. Jaz moram ogroziti tvoj sistem, da ga redefiniraš tako, da se v njem ne bom počutil izkoriščano.

    Ne pravim da je za neizobrazbo delavk kriv kdo tretji (oz. je vpliv okolice na človeka lahko predmet dolge debate), pravim pa, da je za stanje, mindset delavk potrebno poskrbeti. Mogoče ti takšnega človeka še nisi srečal, ampak ena 45 letna gospa ne bo sama od sebe vstala in šla v šolo. Takšnim ljudem je potrebno pomagat, ne le naučiti jih na trgu dela iskanega znanja, pred tem jim je potrebno pomagati vcepiti potrebo po izobraževanju, razložiti zakaj ga potrebujejo, vspodbuditi jih za znanje, jih motivirati. Pomanjkanje motivacije je precej nevarna stvar, že pri brezposelnih se vidi, ko človek dlje časa ne najde službe in pade v začaran krog malodušja, ki vodi v neaktivno iskanje službe.
    Torej ja, kot družba moramo tem ljudem pomagat jih izobrazit, ne moremo jih prepustisi same sebi in jih kriviti zakaj nič ne naredijo. Ni tako preprosto s človeško psiho.

  32. MM pravi:

    Tista o izobraževanju je sicer bosa, usedla se je v misli vseh ker se na prvo žogo fino sliši. Ampak že sedaj imamo na kupe visoko in univerzitetno izobraženih s katerimi nimamo kam. Trenutno je PREVEČ ekonomistov, filozofov, sociologov, sociologov kulture, profesorjev nekaterih predmetov…

    Kaj takim pomaga če so se izboraževali.

  33. megafotr megafotr pravi:

    @kodr: ne morem verjet, da nekateri še vedno verjamete propagandi iz sedemdesetih. veš, tudi severni korejci verjamejo, da se zahodni narodi hodijo v njihovo veličastno deželo učiti življenja, ker jim gre tako zelo dobro.

    @MM: načeloma se strinjam s trditvijo o nekaterih nekoristinih visokoizobraženih kadrih, vendar bi te pri ekonomistih popravil. ne glede na to, da vsakemu najprej pade na pamet ekonomist, ko je govora o višku kadra, s(m)o ekonomisti še vedno na listi deficitarnih poklicev ministrstva za delo. moja firma jih v bistvu skoraj neprestano išče. mogoče jih je res veliko z diplomo, jebeno malo pa je zares dobrih, ki vedo kaj delajo.

  34. Niko Brumen pravi:

    Ekonomisti, da so deficitarni poklic?

    Normalno, saj so to tisti, ki ustvarjajo deficite.

    :mrgreen:

    Temeljno vprašanje za m-r-
    …egafotra: in kaj človek iz (menda najbrž) stroke predlaga, kar nas bo “potegniloiz dreka”?

  35. kodr kodr pravi:

    Ni se mi potrebno ukvarjat s propagando bivše juge, če pa že, pa skušaj enakovredno ovrednotiti propagando zahoda in bivše juge.

    Sestavek se bere kot celota in kot takega ga skušaj tudi razumeti.

    Če pa si zasledil, da delam propagandao za bivšo jugo pa ti žal ne morem pomagat. Ni propaganda so samo dejstva!

  36. NoMercy pravi:

    mah, zaradi mene je lahko minimalka 1K€ — itak bomo robo uvažali iz Kitajske in Indije, kjer je cena delovne sile: pest riža na dan :P
    aja, samo delovnih mest pa ne bo tukaj :) — bodo pa demonstracije tudi med tednom, da bo vsaj kaj ljudi v prestolnici :)

  37. cherry pravi:

    Hm, ne vidim razloga, zakaj bi se morali truditi reševati in krpati sistem, ki očitno ne deluje. Naj propade. Je že skrajni čas.

  38. direktni pravi:

    Ko bo delavcem resnično dopizdilo, bo hudo, defibitivno. Ko bodo končno ugotovili, da jih sindikati le “vlečejo za jajca”, da je vladi prioriteta le in zgolj lastna eksistenca, da lastnike tovarni zanima le profit, pa če ga ustvarijo s Slovenci ali pa z Uzbekistanci …. In ko bo delavcu z minimalcem popolnoma vseeno za vse, in bo “počil” kakšnega novodobnega japijevskega tajkunčiča, ker preprosto nima kaj za izgubit … Lahko le pridobi, hrano in streho nd glavo na račun davkoplačevalcev … Ta država je preprosto GNILA, do fundamenta.

  39. Niko Brumen pravi:

    Tole je pa realen scenarij.
    Bolj zanesljivo kot milost božja! Mnogo bolj!

    :mrgreen:

  40. PDW pravi:

    Ce bi izvedli tiste reforme za katerimi je stal J.P.D. v casu prejsnje vlade ne bi bili zdaj v taki pizdi. Pa karkoli si kdo misli o Jansi, tisti program je bil super. Pa so ga sindikati zminirali.
    Tudi 600,00 EUR netto bi bilo izvedljivo bolj kot pa zdaj s tem sistemom davscin.

    Zato ljudje enkrat nehajte ze volit na podlagi tega kar si kdo misli o 2. svetovni vojni, ampak na podlagi tega kako kdo upravlja drzavo in tu je fiskalna politika kljucna.

    Folk sploh ne ve kaj je brutto, netto…
    http://www.src.si/storitve/opla/izracunrezultat_new.asp

    informativni izračun plače v €
    Znesek davčnih olajšav: 254,28 €
    Znesek stimulacij oz. bonitet: 0,00 €
    Bruto plača: 854,74 €
    Neto plača: 600,00 €
    Bruto strošek delodajalca: 992,35 €

  41. PDW pravi:

    In še za 400,00 EUR:

    Znesek davčnih olajšav: 254,28 €
    Znesek stimulacij oz. bonitet: 0,00 €
    Bruto plača: 549,09 €
    Neto plača: 400,00 €
    Bruto strošek delodajalca: 637,50 €

    ———————————————————————-
    Razlika za delodajalca je 355,00 EUR in je megafotr ima prav!

  42. ModJo pravi:

    Megafotr: “Niso vsi slovenski menedžerji slabi, imamo nekaj vrhunskih, ampak če za svoje delo ne bodo nagrajeni, ne bodo delali.”

    Menedzerske pozicije naj bi praviloma (poudarek na tem) zasedali nadpovprecno sposobni in odgovorni ljudje. Ob tvoji trditvi, da naj bi edina motivacija za njihovo delo bila denar, se kar malo zdrznem. Kaj pa je mendzerjev cilj? Je res samo ustvarjanje dobicka za svoje lastnike in zase? Kaj pa sam obcutek zadoscenja in udejanjanja svojega potenciala ob uspesno izpeljanih projektih? Zadovoljstvo zaradi dejstva, da zmores hkrati poskrbeti za vse svoje zaposlene, jim omogociti dostojna zivljenja in hkrati (in ne samo!) ustvariti dobicek?

    Ce bi sam imel podjetje, ki bi ustvarjalo dobicek, zaposleni pa bi ziveli na ali pod minimalcem, bi verjetno tezko mirno spal.

    Torej je denar vse?

  43. Toni pravi:

    Kaj pa tale članek:
    http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.