Arhiv kategorije 'Aktualno'

Cesarjeva volčja lakota

6.02.2011 ob 19:51

V zadnjih mesecih se sprašujem, koga bom volil na naslednjih parlamentarnih volitvah, a zaenkrat nisem našel niti posameznika, kaj šele stranke. Žal ne najdem niti enega politika, za katerega bi lahko zatrdil, da je strokovnjak za karkoli drugega kot klientelizem, goljufivo lobiranje, korupcijo in prazne besede.

Ampak z davki ga pa v zadnjem času še posebej lomijo. Državna uprava je brezno brez dna in na že tako visoko in zapleteno obdavčeno življenje pravnih in fizičnih oseb si izmišljujejo še dodatne dajatve. Bi še nekako požrl, če bi se zbrani denar porabljal smotrno, tako pa dajemo vedno več, država pa se vse bolj in bolj zadolžuje in v letošnjem letu pričakujem, da bo tudi Slovenija šla po poti Grčije in Irske.

Moj predlog?

Enoten davek: 10-odstotna obdavčitev vsega. Izvzete so nekatere smiselne trošarine in DDV.

Sicer se na mikro ravni precej ukvarjam z davki, ampak še vedno bom poslušal kakšnega strokovnjaka, ki bo z argumenti sesul mojo idejo. V šoli so me v prvih dveh letnikih učili o dveh zelo pomembnih stvareh – ekonomiji obsega in cenovni elastičnosti povpraševanja. Prva govori o višjih profitih pri nižjih cenah ob upoštevanju mejnih stroškov, druga pa o vplivu povpraševanja na spremembo cene. O dveh stvareh, ki se po mojem malce laičnem mnenju lahko aplicirata tudi na makro raven.

Slovenska davčna zakonodaja ima dva glavna problema:

  1. Je tako zapletena, da je ne razumejo niti na ministrstvu za finance.
  2. Je nestimulativna za gospodarstvo in predvsem za tuje investitorje, ki niti ne vedo točno, kako investirati v naša podjetja.

Skupna točka obeh problemov so nejasni in previsoki davki. Že dejstvo, da vsako malo večje podjetje potrebuje davčnega svetovalca in da je celo ceneje plačevati svetovalčeve drage svetovalne ure kot pa plačati poln davek, je znak za alarm. Roko dam v ogenj, da ni podjetja v Sloveniji, ki ne bi na tak ali drugačen način vsaj enkrat utajilo davka. Potni stroški, reprezentanca, kompenzacije na koncu in začetku leta, računi za navidezne storitve, offshore nakazila in še je tega. Decembra produktivnost v malih podjetjih pade, saj vsi panično kličejo kolege z željo po vhodnih računih za zmanjšanje davčne osnove. Vsi bi radi nategnili državo, ker ne želijo več financirati njene neracionalne in netransparentne porabe.

Taveliki gredo celo dlje. Roko dam v ogenj tudi za trditev, da ima vsako večje podjetje (recimo z nad 50 milijoni evrov letnega prometa) kakšno zakrinkano offshore hčerko v kateri izmed davčnih oaz kot so Ciper, Gibraltar, Delaware, Kajmanski otoki in podobno. Ustanovitev takšnega podjetja stane približno 1000 evrov za storitev na ključ in investicija se povrne že z enim nakazilom v izogib slovenskim davkom.

Zato moj predlog o 10-odstotni univerzalni obdavčitvi. Za 10 odstotkov se nikomur ne bo dalo ukvarjati z davčnimi akrobacijami, saj slej ko prej nabereš za takšen znesek stroškov z raznimi provizijami, prenakazili in nenazadnje s porabljenim časom. Verjetno se bi sicer našlo nekaj pohlepnih gostincev, ki bi še to poskušali pokrasti, ampak te stvari bi reševali z drugačno kazensko zakonodajo in predvsem zglednim izvrševanjem.

20, 30, 40, 90 odstotkov od nič ni nič. 10 odstotkov od nekaj pa je nekaj. Za primer – lani so Italijani utajili za 50 milijard evrov davkov – 10 odstotkov od 50 milijard je 5 milijard.

Ne le, da se slovenskim podjetjem ne bi bilo treba več ukvarjati z davčnimi akrobacijami, zaposlovati cele oddelke strokovnjakov za poslovanje z državo. Poleg večje skoncentriranosti na ustvarjanje vrednosti bi takšna zakonodaja k nam končno privabila tuje investicije in mogoče slovenska Silicijeva dolina ne bi ostala le v Pahorjevih sanjah (takrat ko ne sanja, da ga končno lahko potegne sam sebi).

Kot rečeno – zapis je zgolj povzetek lastne (kmečke) logike. Če bi namesto marketinga izbral ekonomijo, bi o tem napisal zaključno nalogo in morda celo naredil kakšen ekonomski model. Tako pa to prepuščam komentatorjem.

  • Share/Bookmark

Še ena o arbitražnem sporazumu

2.06.2010 ob 18:09

Prednost tega sporazuma je vsaj v tem, da imam spet navdih za pisanje na blog.

Ravnokar sem iz nabiralnika potegnil letak Zbora za republiko, kjer nizajo argumente proti arbitražnemu sporazumu. Večina argumentov je popolnoma zgrešenih in res ne vem, ali v temle zboru vsi živijo pod kamnom. No, podpisani ravno ne delujejo kredibilnosti v prid, saj je med njimi kar nekaj starih pijancev literatov, teologov ter narodnozabavnih ansamblov. Pač nisem človek, ki bi verjel nekomu, ki se zbudi s pol promila, nekomu, ki slepo verjame vsemu, kar je zapisano v neki stari knjigi in nekomu, ki živi od tega, da poje “še kiklco prodala bom, za sladko vince dala bom”.

Naj naštejem vsaj nekaj najbolj zgrešenih “argumentov”:

PROTI, ker nočemo biti generacija, ki je zapravila slovensko morje.

Imam občutek, da je tole mišljeno bolj kot “Proti, ker nočemo biti opcija, ki je zapravila priložnost, da reši 20 let trajajoči spor”.

PROTI, ker stik z mednarodnimi vodami ni dovolj. Stik, kot ga predvideva arbitražni sporazum, bi bil le prehod (služnost) preko hrvaškega morja.

Najbolj neumen med “argumenti”, saj je služnost po mednarodnem pravu zagotovljena v vseh svetovnih teritorialnih vodah, če gre za neškodljiv prehod.

PROTI, ker je arbitražni sporazum v bistvu nesporazum, saj ga oba glavna pogajalca že od dneva podpisa razlagata diametralno nasprotno.

Konsistenca ni ravno vrlina tadesnih, saj ravno v prejšnji točki suvereno zatrjujejo, da je vendarle jasno, da govorimo o služnosti. Odločite se že vendar – ali govorimo o služnosti ali stiku slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi.

PROTI, ker nočemo ogroziti Luke Koper. Brez lastne poti do odprtega morja bi Koper in Slovenija težko tekmovala s hrvaškimi in Italijanskimi pristanišči.

Luka Koper v nobenem primeru ne bo ogrožena. Ladje bodo v vsakem primeru zaradi pravila neškodljivega prehoda plule do nje.

Naj že enkrat utihnejo in priznajo, da jih boli dejstvo, da se bomo po rešitvi hrvaškega spora spominjali trenutne vlade in ne desnice. Še enkrat moram poudarit, da komaj čakam, da vidim, kakšne izgovore si bodo izmišljali, ko v sodbi ne bo govora o služnostih in podobnih nebulozah.

  • Share/Bookmark

Zakaj bom glasoval za arbitražni sporazum

25.05.2010 ob 19:38

Najprej razčistimo: nisem ne član, ne simpatizer nobene politične stranke in verjetno nikoli ne bom vstopil v politiko. Mi pač ne odgovarja delo, kjer ti je v interesu, da se določene stvari ne izpeljejo in kjer si za pet project zadaš šikaniranje nasprotnikov, za kar dobivaš plačo iz proračuna. Večina politikov je zame četica nekompetentnih kekcev, ki jih v firmi ne bi zaposlil niti za telefone dvigovat.

Tako, zdaj ko sem bojevite komentatorje podmladkov pomiril, se lahko lotim teme.

1. Briga me, če politiki odgovornost z referendumom navidez prenašajo na državljane. To smo od njih tako ali tako pričakovali (beri prvi odstavek). Sploh pa se odgovornost z referendumom ne prenaša v političnem smislu, saj bi v primeru, da arbitri določijo v prid Hrvaški, vlada vseeno imela hude probleme, izjava, da so se tako odločili državljani, pa bi verjetno pomenila politični samomor.

2. Arbitri bodo strokovnjaki s področja mednarodnega prava, kar pomeni, da bodo odločali na podlagi napisanih zakonov. Če ti zakoni določajo, da Slovenija nima neposrednega stika z mednarodnimi vodami, potem ga pač nima in s tem bomo morali živeti. Arbitraže in sodišča so pač namenjena temu, da skušajo nepristransko, na podlagi predloženih dokazov in napisanih zakonov določiti, kdo ima v nekem sporu prav. Usajanja opozicije pa zvenijo tako, kot da bi nekdo oropal banko in bi se potem kregali, ali ga sploh postavijo pred sodišče, ker se zna zgoditi, da ga sodnik tudi obsodi.

3. Stik Slovenije z mednarodnimi vodami gospodarsko in politično ne igra neke bistvene vloge. Luka Koper bo lahko še naprej nemoteno poslovala, tudi če bo Slovenija stik izgubila. Po mednarodnem pravu lahko namreč ladje nemoteno plujejo po teritorialnih vodah neke države, v kolikor gre za neškodljiv prehod v drugo državo (torej, da ne lovijo rib ali kakorkoli drugače izkoriščajo teritorialnih voda). Popravite me, če se motim.

4. Vstop Hrvaške v EU je za Slovenijo gospodarsko pomemben, saj je Hrvaška za naša podjetja privlačen trg, ki pa je trenutno preveč omejen z vstopnimi ovirami, predvsem v obliki carin in zakonskih specifik. Oviranje hrvaškega vstopa v EU je torej v nasprotju z našim nacionalnim interesom. Politikom za to sicer mirno dol visi, saj so njihove plače odvisne od tega, kako dolgo se obdržijo pri koritu.

Spor je torej treba rešiti in takšne prilike še dolgo ne bomo imeli. Želim, da se spor reši tudi zato, ker me zanima, kaj bo v svoj bran potem govorila opcija, za katero se je izkazalo, da se je motila.

Izziv: ali sploh veste, kaj je arbitraža? Stavim, da se večini gobcačev niti sanja ne.

  • Share/Bookmark

Zakaj nas delavske demonstracije ne bodo potegnile iz dreka

29.11.2009 ob 00:05

Danes sem imel burno debato z znancem, ki me je obtožil “menedžerskega razmišljanja”. Očitno je žalitev, če te kdo označi, da razmišljaš kot menedžer, ker navsezadnje je menedžer debel povzpetnik v kravati, ki v svoji pisarni kuje plane, kako zlorabiti majhnega človeka in si nagrabiti milijone.

Debatirala sva o delavskih demonstracijah, ki se jih je udeležil. Vprašal sem ga, kakšna je rešitev za ta problem in kdo je kriv za nastalo situacijo, a rešitve ni poznal, za sranje pa so krivi menedžerji.

Sam menim, da so današnje demonstracije bile popolnoma nepotrebne in sprožene s strani sindikalnih vodij, ki očitno morajo na štiri leta pokazati, da še migajo. Zakaj so nepotrebne? Poglejmo kaj zahtevajo:

  • dvig minimalne plače na 600 evrov
  • več delovnih mest
  • krajšo delovno dobo

Se kdo vpraša od kod pride denar? Če podjetje mesečno zasluži 10.000 evrov in če ima 20 zaposlenih, ki dobijo mesečno po 500 evrov, potem ima to podjetje le dve možnosti – zaposlene pustiti na takšni plači, ali pa odpustiti dva zaposlena ter njuni plači razdeliti med ostale. Prvi dve izmed zgoraj naštetih alinej se torej izključujeta. Če pa je bruto plača preobremenjena s prispevki pa se avtomatsko izključi tudi tretja alineja, saj pokojninski sistem stoji na preslabotnih nogah. Sindikalni vodje prekleto dobro vedo, da bi se gospodarstvo sesulo v prah, če bi vlada in gospodarstveniki popustili vsem zahtevam, dvignili minimalno plačo na 600 evrov in odprli dodatna delovna mesta kar tako. Pa saj, tak sistem smo enkrat že imeli in je neslavno propadel.

Povsem razumem stisko preslabo plačanih delavcev na minimalcu in sočustvujem z njimi, ampak če denarja v gospodarstvu ni, bo za njihovo preživetje morala poskrbeti država s krčenjem svojih enormnih in povsem nepotrebnih stroškov.

Če bi danes vprašal ljudi, ki so demonstrirali, ali bi raje nazaj star, jugoslovanski sistem, bi verjetno večina odgovorila da ja. In v tem je ena od težav. Večina bi takoj bila za to, da bi vsi imeli enako malo, namesto da bi stremeli k temu, da bi imeli vsaj enako veliko. V jugoslovanskih časih so ljudje bili zadovoljni, ker so bili vsi enako revni, danes pa so nezadovoljni, ker so še vedno revni, medtem ko so drugi bogatejši. Za njih se od Jugoslavije ni spremenilo nič drugega kot le to, da se imajo danes s kom primerjati.

Za trenutno slabo gospodarsko stanje niso krivi Šrot, Bavčar, Kordež in Bobinac, temveč miselnost in vzgoja, ki smo ju prinesli iz prejšnjega stoletja. Rešitev v trenutni krizi je le, da stisnemo zobe in počakamo na boljše čase. Če vsem dobro plačanim slovenskim menedžerjem vzamemo plače, se to nikomur ne bo poznalo, le ušli nam bodo (tudi tisti dobri) v tujino.

Vsekakor pa je treba na glavo obrniti naš usran šolski sistem. Ukiniti (ali le močno omejiti vpis) je treba šole z neperspektivnimi poklici ter spremeniti metode učenja v ostalih.

Zakaj vsako leto dobimo nekaj sto šivilij, ko pa je to povsem neperspektivna panoga in ne poznam več slovenskega tekstilnega podjetja, ki bi obetalo? Kje in za koliko denarja jih bomo zaposlili? Pa gospodinje1, turistične tehnike in podobne poklice, ki jih “izobrazijo” neperspektivne srednje šole? Zakaj v osnovnih šolah otroke še vedno učijo isto snov kot so jo predavali nam2? Zakaj na fakultetah vztrajajo pri preživetem sistemu učenja faktov, namesto, da bi študente integrirali v gospodarstvo že med študijem? Zakaj hudiča nihče ne razmišlja kako ljudi že med šolanjem pripraviti za takojšnje delo in jim ne le dati (povečini) nekoristne teoretične podlage, ker jih bodo tako ali tako kasneje v podjetju naučili, da iz te teorije potegnejo kaj prakse? Zakaj ljudi od rojstva navajajo na poslušnost in ponižnost, namesto na inovativnost in pogum?

Problem je torej v tem, da Slovenija še vedno vztraja pri ustvarjanju nezaposljivih kadrov za neperspektivne panoge, v šolah s potencialom pa se nedotakljivi profesorski fosili trdno oklepajo znanja, ki so ga pridobili nekaj deset let nazaj3.

Iz dreka bomo prilezli šele takrat, ko bomo vsako leto namesto 1000 novih diplomiranih šivilij4 dobili toliko inženirjev elektronike, programerjev, zdravnikov, dizajnerjev, biologov pa tudi dobrih ekonomistov, komunikologov5, tržnikov in novinarjev.

(No, tudi kakšna devalvacija evra bi nam prišla prav…)

  1. z gospodinjsko srednjo šolo, ki je verjetno najbizarnejša izmed vseh []
  2. ko sem v sestrinem učbeniku za družbo prebral, da baje še vedno živimo v industrijski dobi, me je kap []
  3. na programu Informatika na EF kot edini programski jezik učijo Fortran []
  4. pardon, inženirjev tekstilne tehnologije []
  5. takih, ki bodo že prvi dan službe znali sestaviti medijski načrt in se ne bo nihče sekiral, če niso nikdar brali Kotlerja []
  • Share/Bookmark

Ljubim teorije zarot

28.09.2009 ob 20:13

Sploh tiste najbolj debilne. S hitrejšim kroženjem informacij zaradi interneta so se prav lepo razpasle in takole na uč bi lahko rekel, da jim večina ljudi verjame.

Meni so zanimive, ampak jim ne verjamem nič bolj kot Jamesu Bondu. Saj tudi zvenijo enako kot njegov scenarij.

Zadnja bizarnost je nastala v bolani glavi neke avstrijske novinarke. Saj, kdo drug kot pa Avstrijci, bi rekel kolega Primož. Zmešana babnica je ogorčena nad dejstvom, da je v cepivu živ virus (v katerem pa ni?) ter je prepričana, da v cepivo vgrajujejo nanočipe, ki bodo “onim” omogočale nadzor nad človeštvom. Sicer ne vem, kako bodo v očem neviden čip vgradili GPS modul in SIM kartico…

Pri “onih” teoretiki zarot ponavadi obmolknejo. Najraje jih povprašam, kdo so ti “oni” ter kako so videti, kaj delajo, ali gredo zjutraj na sekret, ali si obrišejo rit kot “mi” in ali jih kdaj napenja. Nekateri omenjajo slavno skrivno društvo Bilderberg, ki je tako “skrivno”, da o njih in njihovih članih Google izpljune preko 1,7 milijona zadetkov (mene najde 53-tisočkrat, torej sem hudičevo tajen). Glej ga zlomka, ravnokar mi je Zemanta ponudila link na članek o društvu na Wikipedii! Tisti, ki so gledali (in mu slepo verjeli) Zeitgeist, so na podlagi nekaj povezav, navedenih v filmih, prepričani, da svetovni red kuje David Rockefeller. Možak je verjetno gledal Austina Powersa in se mu je prikupil Dr. Evil, sedaj pa hoče celo življenje preživeti za televizorjem in gledati nas – majhne rdeče pikice, ki se premikajo po Google Maps. Sicer teoretiki ne vedo natančno, kaj si bo David lahko pomagal, če bo vedel, kdaj gremo v službo, kdaj smo na WC-ju in kdaj se tihotapimo k ljubici skozi okno, ampak sliši se pa kul.

Kje teorije zarote počepnejo? Pri praksi. Ljudje ne znamo držati gobca in še tako pretkan načrt bi nekje ušel v javnost. Eni avstrijski shizofreničarki ne verjame vsak, medtem ko bi tisočim operativcem, ki bi jih na primer nekdo potreboval, da bi izvedel in uspešno prikril napad 11. septembra, mogoče kdo verjel na besedo. Seveda je za tako operacijo tako ali tako nemogoče dobiti celo vojsko visoko usposobljenih operativcev, ki bi bili brez besed pripravljeni pobiti na tisoče sodržavljanov, zato ker si je to zaželel nek bogat starec in s konjakom v roki svoj načrt razkril ostalim senilnežem v nekem nizozemskem hotelu.

Pejte rajš na Šmarno goro laufat pa dejte mir!

Reblog this post [with Zemanta]
  • Share/Bookmark

Prašičja gripa iz prve roke

6.05.2009 ob 18:59

PANIKAAAAA!!! Vsi bomo pomrli! Reši se, kdor se more! Tako zvenijo bombastične novice, ki jih mediji v zadnjih tednih z veliko naslado mečejo z ekranov v naše prestrašene obraze.

Kakšna pa je stvar v resnici? Za informacije iz prve roke sem poprosil prijatelja Roberta iz Mehike.

Roberto je produkcijski direktor ene izmed večjih mehiških novičarskih televizij in je v teh dneh zasut z delom, saj je gripa tudi njim dala priložnost za poročanje o tematiki, ki je ta hip celo bolj vroča od finančne krize.

1. Roberto, kakšna je resnična situacija v Mehiki? Imamo razlog za paniko? Mediji v Sloveniji jo namreč ustvarjajo in ljudje ne vemo več, kaj naj si mislimo.
Stvari se izboljšujejo. Naša vlada je znižala alarmno stopnjo in večina inštitucij bo ta teden ponovno odprla svoja vrata, tovarne, pisarne in restavracije se bodo odprle v sredo, cerkve in muzeji pa v četrtek. Bari, klubi, kina in gledališča bodo do nadaljnjega še vedno zaprta, saj se virusi lahko tam lažje prenašajo. Od 23. aprila so bile zaprte tudi vse šole, ki pa se bodo odprle naslednji ponedeljek.
Virus influence A1H1N1 je malenkost bolj nalezljiv od klasične gripe, število obolelih pa na srečo pada. Mediji res poročajo o smrtih, vendar stvar ni tako nevarna. Umrli so le tisti, ki so virus jemali preveč neresno in niso poiskali zdravniške pomoči, zato mislim, da ni nobenega razloga za paniko. Moraš biti le pazljiv in to je to.

2. Kako se pri vas zaščitite pred okužbo?
Ljudje so nekaj časa nosili maske, vendar jih sedaj povečini več ne nosijo, saj so neudobne in precej neuporabne. Si pa pogosteje umivamo roke z milom, nekateri pa jih tudi razkužujejo z alkoholom, ki pa ga je trenutno težko dobiti, saj je razprodan. Oblasti pozivajo bolne ljudi, naj ostajajo doma in se izogibajo kontaktu z ostalimi.

3. Mehičani imate dober smisel za humor in gotovo na temo že krožijo šale. Veš kakšno?
Nekaj dni po izbruhu epidemije je ravno med tiskovno konferenco ministra za zdravje Mehiko stresel precej močan potres. Sedaj se ljudje šalijo na to temo:
- »Kakšen je mehiški odziv na epidemijo gripe?«
- »Tresemo se.«

4. Je delo novinarja v teh trenutkih težko? Predvidevam, da ste kar precej izpostavljeni.
Najtežje je dejstvo, da moramo delati, medtem ko so vsi ostali lepo doma. Pred okužbo je najboljša obramba dobra preventiva in zaenkrat ne poznam novinarja, ki bi se okužil.

5. Nekatere naše mehiške restavracije naročajo tortilje iz Mehike. Prosim, reci da se virus ne prenaša tudi s hrano, ker se res ne bi rad odpovedal quessadilam.
Brez skrbi, virus se ne prenaša s hrano, razen če bi kdo kihnil ali pljunil vanjo pa še tukaj je možnost za okužbo majhna, saj virus umre po nekaj urah. Tortilje, svinjsko meso in ostale mehiške dobrote so torej povsem varne za uživanje.

6. Vem, da si srečno poročen pa vendar – je trenutno težko dobiti zmenek?
Ljudje so ponoreli na socialnih omrežjih. Promet na spletu se je močno povečal, ker se ljudje dolgočasijo na svojih domovih, saj jim ni treba v službo. Namesto dobivanja v barih, restavracijah in nakupovalnih centrih, se ljudje »srečujejo« virtualno. Ker je večina Mehičanov doma, bo verjetno v tem obdobju spočetih veliko novih otrok.

7. Mehičani ste veliki ljubitelji nogometa. Lahko še vedno greste na stadione, ali gledate tekme od doma?
Vse tekme se trenutno igrajo brez navijačev, kar je precej smešno. Ko sem nazadnje spremljal tekmo po televiziji, sem lahko slišal vsako besedo, ki so jo izgovorili igralci na igrišču. Naslednji teden bomo najverjetneje znova lahko šli nazaj na tribune.

  • Share/Bookmark

Jebite se vi in vaša recesija

28.12.2008 ob 15:55

Če še samo enkrat slišim jamranje, da ni denarja, ker je recesija, bom nekoga ustrelil! Če bi govorili o literaturi, bi lahko govorili o larpurlartizmu. Recesija1 je tukaj zaradi recesije same in zaradi prekletih senzacionalističnih novinarjev.

Povod za tale zapis je Crnkovičeva kolumna v Dnevniku, s katero se tokrat izjemoma zelo strinjam.

Ker imam diplomo in skoraj magisterij iz ekonomije, me domači sprašujejo kako in zakaj nastane recesija. Naveličal sem se odgovarjati, da diploma iz trženja še ne pomeni širokega znanja makro in mikroekonomije2, zato lahko nastanek strnem takole:

  1. Ameriški špekulanti zajebejo.
  2. Posledično gre na kant nekaj večjih bank. V bistvu jih poceni kupi konkurenca.
  3. Kretenski novinarji ne morejo zdržati niti en dan brez poročanja o novih grozodejstvih na raznih trgih.
  4. Povprečen državljan bere časopis in si reče: “Jebemti, tole bo še pizdarija.” in zategne pas.
  5. Povprečen menedžer predvidi obnašanje povprečnega državljana in zniža plane. Mimogrede paniko izkoristi še za – na faksu bi rekli – optimizacijo človeških virov, ki je bila v nepaničnih časih otežena zaradi zajebane delovne zakonodaje.
  6. Poviša se brezposelnost, iz obtoka gre veliko gotovine, posledično ze zniža kupna moč, podjetjem pade promet, zaradi česar se poviša brezposelnost, iz obtoka gre še več gotovine, posledično kupna moč še bolj pade, s tem tudi promet podjetij, zaradi česar se poviša brezposelnost itd.

Lahko se vprašamo, ali bi do vsega tega sranja prišlo tudi, če bi ljudje pizdarije, ki se dogajajo daleč in neodvisno od nas, jemali z zdravo mero distance.

Lepo bi bilo, če bi za razliko od samega jebenega pesimizma začeli brati in poslušati o priložnostih, ki jih propad velikih podjetij odpira za manjša, inovativnejša in prodornejša podjetja prihodnosti.

Ampak to le ne dviguje ratingov, kajne?

PS: Vidim, da od vsega tega sranja niti pisati ne znam več tako kot nekoč. Tole ni podobno ničemur, ampak moral sem se izliti.

  1. v Sloveniji je sicer čisto po reglcih ni, saj UMAR napoveduje 1,1-odstotno rast BDP []
  2. pediater se tudi ne spozna kaj dosti na ginekologijo []
  • Share/Bookmark

Zakaj sem vesel, da je zmagal Obama

5.11.2008 ob 12:55

Ker sem na njegovi zmagi zaslužil 14% :)

  • Share/Bookmark

Spoštovani g. Bajuk

21.09.2008 ob 21:03

V spletni trgovini Topolino.si še vedno nismo našli primernega asistenta v prodaji. Glede na to, da ste pravkar postali socialni problem, bi vam ponudili roko. Vas zanima delo pri nas?

  • Share/Bookmark

Na odru Žura z razlogom

1.09.2008 ob 09:12

Pravijo, da se je v Tivoliju v soboto zbralo okrog 30.000 ljudi in pogled z odra je res bil neverjeten.

YouTube slika preogleda

Na prizorišče sem prišel že kar dobro pripravljen in v tem stilu nadaljeval. Tokrat mi je celo uspelo priti na after v Rollbar, ampak nisem zdržal več kot uro, zato sem ob dveh s smrčanjem že spravljal radiator v spalnici v resonanco.

Nedelja je minila ob lekadolih, kitajski hrani in jagodni kupi v Cacau.

  • Share/Bookmark