Arhiv kategorije 'FUBR'

Fckued up

1.06.2008 ob 15:00

Ta vikend je naša mala skupinica podjetij planirala teambuilding v Bovcu. V planu je bil najprej hidrospeed, nato pitnik1 do jutranjih ur in spanje. Naslednje jutro bi se vsi postrelili v paintballu in se nato odpravili domov.

Moja osebna tradicija je, da sem sicer zdrav kot dren, zbolim pa vedno:
a) preden grem na morje, ali sem že na morju
b) za novo leto
c) za rojstni dan
d) pred dobrimi žuri

Seveda tokrat ni bilo nič drugače. V četrtek zvečer sem že malo težko požiral slino, v petek pa sem komaj vstal in se spokal v pisarno. Ker je moja produktivnost bila na ravni črnogorskega pastirja, sem ob enih že ležal na postelji, klel in se filal z lekadolom. Besen na to usrano tradicijo sem si prisegel, da v soboto grem v Bovec pa tudi če me nazaj peljejo z reševalnim helikopterjem. Dober sužnjelastnik se mora kdaj pa kdaj s svojimi sužnji tudi družiti v izvenpisarniških in pijanskih udejstvovanjih.

Zjutraj sem torej na tešče pogoltnil dva lekadola2, spakiral in šel na meeting point. Ker sem taprav dec, sem se celo javil, da vozim enega od kombijev. Zdrava pamet mi je dala vedeti, da se kopanje v ledenomrzli Soči ne bo dobro končalo, še manj pa polurni vzpon v hrib in nato dveurni canyoning. Izbral sem rafting, kjer navsezadnje v popolni neoprenski opremi sediš v čolnu. Pih, na rafting lahko greš tudi v terminalni fazi SARS-a.

Vodostaj je bil zavidljiv in temu primerne so bile tudi brzice. Čoln sem si delil s sodelavkami in vodič me je določil za določevalca ritma, zato sem sedel čisto spredaj, babe pa so trudile veslati v mojem ritmu. No, do prvega deročega dela nisem vedel, da prvi v čolnu faše tudi največje količine vode in po 15 minutah mi je po sredini riti že tekel na približno 10 stopinj ohlajen hudournik, ki je na sramotno velikost skrčil tudi minifotra.

Po enournem plutju sem se karseda hitro preoblekel v suha oblačila, ki pa jih je – kako predvidljivo zame – v naslednji minuti začel močiti dež. Ruknil sem še en lekadol3, preklel to usrano tradicijo in se spokal v kombi. Grlo me je takrat že nagravžno bolelo, pljunki pa so bili mešanica tiste fluorescentno zelene trde stvari in krvi.

Prvi del pitnika smo imeli na spodnji postaji gondole, ki pelje na Kanin, a smo se kmalu odločili za premik na bolj idilično Čezsočo. Pred tem sem s tremi kozarčki jegra poskrbel za delno uničenje bakterij in vase s skrajnimi napori in ob spremstvu guantanamovskih bolečin spravil pol ražnjiča.

Pitnik plac v Čezsoči je zakon. Drevesa nudijo senco, trhle klopi4 prostor za pijačo, jedačo in poker karte, Soča pa služi kot naravni hladilnik za pir. In tega je bilo v ogromnih količinah. Eden naših podizvajalcev, ki je bil zadolžen za organizacijo in nabavo, je malce precenil pivske sposobnosti naših bab in pripeljal cca. 60 litrov šampanjca, prav toliko buteljk rdečega, štiri platoje navadnega pira, cca. 8 škatel Salitosa5 ter nemalo flaš vodk, gina in jegra. Vse skupaj bi zadostovalo za vsaj sto udeležencev ali pa mogoče 5 irskih mornarjev. Na hitro sem ruknil še enega jegra, nato pa s Salitosom poplaknil še četrti lekadol. Ko je zagrabil, sem se ob spremljavi parih flaš ne preveč ledenega pira spravil razlagati pravila texas holdem-a osmim sodelujočim in po prvi igri obupal, ker jih je nekaj bilo že tako pijanih, da sem se s svojim krhkim grlom moral dreti tako dolgo, da so mandlji spet rekli “Dost je!”.

Ker mi je zmanjkalo lekadola in ker je moja telesna temperatura rasla sorazmerno z bolečinami v grlu, sem se odločil, da ne grem na današnji paintball in da se raje prištulim programerju, ki je šel proti Ljubljani. Pot iz Bovca do Ljubljane se vleče kot ponedeljek in po dveh urah sem končno prišel do zadnjih dveh lekadolov v moji nočni omarici. Stvar je šla že tako daleč, da mi je jezik zatekel do te mere, da nisem mogel več razločno govoriti. Počakal sem, da tableti primeta in začuda mi je uspelo prespati noč.

Danes zjutraj sem premetal celo stanovanje in na srečo našel še (verjetno arhivski) primerek aspirina, ki mi pravkar za silo lajša bolečine. Vase sem spravil en jogurtov mousse pa še to je zgledalo bolj kot deepthroating z žvepleno kislino premazane bejzbol palice. Za kosilo sem šel v Mercator center po vrečko tortelinov (ki sem jih pred pol ure popolnoma razkuhane spravil vase), na parkirišču pa sem slabo voljo znesel nad malim šiptarčkom, ki je pristopil k meni in mi dejal, da zbira prispevke za operacijo svoje sestre. Odgovoril sem mu, da so operacije v Sloveniji brezplačne in da naj drugič raje reče fotru, da se vsaj malo umakne, ko se 5 metrov stran od njega pogovarja po mobitelu. Načeloma sem do fehtarjev prizanesljiv, tastarim dam celo kak cent, na kurac pa mi grejo čisto opravilno sposobni lenuhi, ki raje fehtajo kot pa da bi se vrgli v gradbeništvo, kulinariko ali slaščičarstvo, tako kot večina njihovih rojakov.

Tale zapis je čisto nepovezan in brezvezen, ampak tole je še najbolj zanimivo opravilo, ki ga lahko med gnitjem v postelji danes počnem. Jutri grem k zdravnici in če mi baba ne napiše smrtne doze tamočnega ketonala, se ji bom na ves glas kaj lepega zadrl v stetoskop! Mogoče bo kdo mislil, da sem zjamrana pička, ampak če vam pokažem moje desetkilske mandlje in moj gigantski jezik, boste takoj vse vzeli nazaj.

  1. piknik, kjer se predvsem pije []
  2. ko pride do zdravil za lajšanje simptomov, se ne šparam – ali kot bi rekel Jerry Seinfeld: “Figure out what dose would kill me, and then back it up a little.” []
  3. sirijsli – zakaj izumitelj paracetamola ni dobil Nobelove nagrade za medicino? []
  4. iz ene smo zaradi neposrečene kombinacije trhlosti in prekomerne teže sedečih napravili dve []
  5. neka tuja verzija Bandidosa []
  • Share/Bookmark

Če hočeš, da računalnik dela, ga moraš najprej prižgati

18.03.2008 ob 18:49

V firmi sem poleg vseh ostalih stvari, ki jih delam vsaj 10 ur dnevno, zadolžen še za odpravljanje težav na računalnikih. Pri 24 zaposlenih je to že skoraj full-time job.Danes pa mi je končno prekipelo, da moram folku, ki se mu ne da brati mojih lepo spisanih tutorialov, inštalirati printerje, delati backup mailov, vnašati registracijske podatke za antivirus in ostala jajca, ki bi jih znal marsikdo v domu za ostarele.Spisal sem dolg mejl, v katerem sem zaposlenim pojasnil, da se bodo printerje pač morali naučiti inštalirati sami in da naj me ne kličejo vedno, ko bi radi zamenjali ozadje ali naredili kakšno podobno banalno opravilo. Lepo sem jim priporočal, da kdaj pa kdaj obiščejo http://www.justfuckinggoogleit.comNo, ne mine minuta in mi zazvoni telefon: “A prideš v zgornjo sejno prosim, nam ne prikaže slike na zaslonu.” Vprašam, če so pomigali z miško in pregledali kable ter dobim pozitiven odgovor.Grem v sejno, PRIŽGEM RAČUNALNIK (!?!?!?!?!?) in glej ga zlomka – slika se prikaže.WTF?!

  • Share/Bookmark

Several

14.01.2008 ob 13:40

Vista me je pravkar razveselila z dejstvom, da lahko “my upgrade take several hours to complete”.XP-ji so ob inštalaciji/upgradu prav simpatično (čeprav zgrešeno) odštevali minute, Vista pa to poenostavi na “nekaj ur”. Seveda se med namestitvijo tudi restarta “several times”.Ima me, da bi se odpeljal do hudo sposobnega MS-jevega support centra ter vsakemu prilepil “several bitchslaps around the piehole”.

  • Share/Bookmark

Mail/virus, ki izbriše hard disc/cel računalnik

10.01.2008 ob 10:53

Vsaj 5x sem v zadnjih dveh dneh dobil izjemno lepo oblikovan mail, ki ga je očitno spisal blazen računalniški strokovnjak: _ reeirtiŽ hotmail.com _  , ker gre  za
mail, ki je virus, ki formatira-zbriše hard disc
,celoten racunalnik in
če ga sprejme vsaj eden izmed tvojih stikov, gaavtomatično prenese tudi na
tebe. Pošlji kopije tega sporočila vsem svojim kontaktom, ker je pomembno Torej, če razumem prav: iz tega naslova dobiš mail, ki je hkrati tudi virus (kapo dol tistemu mulcu, ki mu je ratalo škodljivo kodo zapakirati DIREKTNO v mail). Ta virus je še posebej hudobne sorte, saj poleg hard disca formatira-zbriše še celoten računalnik. Disk sem tu in tam formatiral tudi sam, kako pa izgleda brisanje računalnika pa mi niti približno ni jasno.Seveda nisem poslal kopije tega sporočila vsem svojim kontaktom.

  • Share/Bookmark

Adolfek

5.01.2008 ob 23:55

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080105_3114232.php

  • Share/Bookmark

WTF darila in čestitke

21.12.2007 ob 13:12

Danes me je ob prihodu v pisarno na mizi pričakal ogromen kup oblazinjenih kuvert in paketov. Novoletna darila in čestitke poslovnih partnerjev. Odlična priložnost, da firme pokažejo svojo nekreativnost.Med drugim sem dobil:- leseno držalo za listke (sovražim pisanje po neelektronskih stvareh)- 15 kulijev (od iste firme) in dve ovratnici za ključe (od iste firme), vse brendirano- ravnilo/kalkulator (identično darilo sem od istega partnerja dobil lani)- majico s tigrom in ogromnim logotipom- kup grdih namiznih koledarjevSvojo domišljijo kažejo podjetja tudi pri e-čestitkah. Očitno je letos v modi minimalizem, saj sem dobil kar tri voščilnice precej velikih podjetij, na katerih je bila sredi maila grda, v fotošopu amatersko obdelana slika, kjer so bile zablurane snežinke in napis v arialu: “Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2008″.Za agencije je to sicer dober znak. Očitno nekatera podjetja res krvavo potrebujejo naše storitve.

  • Share/Bookmark

Fifti na koki

6.12.2007 ob 13:42

Čar posnetka ni toliko v domnevnem snifanju koke (sploh ni videti, kdo je za mizo in kaj počne), od smeha sem crknil zaradi tistega hecnega hrvaškega raperja (baje sam sebi pravi Fili Fet), ki ga Fifti skoraj useka na gobec, ta ubogi pajacek z majico “Bum Squad” pa se mu na to čisto plaho in potiho predstavi. Nek komentator na YouTubu, je Fiftijevo vprašanje “What you doin?” spretno prevedel v “Ma koji si ti kurac?”.V spotih je ta Fili Fet verjetno največji badazz, ob svojem idolu pa tiha miška. Reperji so hecni, ni kaj.ŠSWF: http://www.youtube.com/watch?v=_yIvaZyansg, 425, 355]Verjetno boste vsi prav tako opazili izjemno pametno izbiro novinarja – stodvainštirideset let starega dedka, ki zna angleško približno toliko kot Janez Janša. Proti HTV še celo naši kekci iz nacionalke zgledajo kot jebeni CNN.

  • Share/Bookmark

Alojz Sok je hecen možakar

13.11.2007 ob 22:33

Pravkar sem ga gledal na Piramidi in navdušila me je njegova sposobnost preprostega mišljenja. Velike mislece odlikuje zmožnost kompleksnega mišljenja, izsledke le-tega pa znajo s sposobnostjo preprostega mišljenja razložiti na človeku razumljiv način. No, Alojza odlikuje le preprosto mišljenje. Nič kompleksnega. Le preprosto. In počasi.Nisem si mogel pomagati, da ga ne bi o nekaterih njegovih (preprostih) trditvah pobaral po mailu:______________________________________________________________________Spoštovani g. Sok,Pravkar sem gledal oddajo Piramida, pri
kateri mi kot nadobudnemu študentu ekonomije nekaj vaših trditev ni
bilo čisto jasnih. Ker verjamem, da si kot predstavnik ljudstva v
parlamentu na nacionalki pač ne morete privoščiti neargumentiranih
izjav, bi vas prosil, če mi pojasnite naslednje:
a) Kako bi zaprtje trgovin ob nedeljah vplivalo na zmanjšanje
inflacije? Večja količina dobrin v obtoku namreč vpliva na znižanje
inflacije (ilustrativni primer: en kilogram kruha na celem trgu bi imel
astronomsko ceno, medtem ko bi imelo milijon kilogramov kruha na našem
trgu v nekem trenutku zanemarljivo ceno), v primeru zaprtja trgovin ob
nedeljah (popolno ali delno zaprtje z možnostjo desetih “odprtih”
nedelj) pa bi se zgodilo ravno obratno – količina dobrin v obtoku bi
vsaj teoretično bila manjša. Poleg tega bi trgovine beležile izpad
dohodka iz naslova nedeljskih nakupov in bi zato morale dvigniti svoje
cene, da bi lahko obdržale isti nivo dobička.
b) Kako bi zaprtje trgovin ob nedeljah vplivalo na višje
dobičke trgovin? Verjamem, da imajo trgovine nižje stroške, če ob
nedeljah ne poslujejo, vendar pa beležijo tudi občuten padec prihodkov
iz prodaje. Po vaših trditvah bi tako lahko sklepali, da je najbolje,
da trgovine sploh niso odprte, saj imajo takrat definitivno najnižje
stroške.
c) Kako si vi predstavljate eno najbolj uveljavljenih
znanstvenih metod raziskovanja – opazovanje? V kolikor želimo objekt
opazovanja opazovati v njegovem naravnem okolju ter beležiti specifike
njegovega naravnega vedenja, potem je najbolje, da objekt opazovanja ne
ve, da ga opazujemo. Najenostavnejša, popolnoma legalna in zelo pogosto
uporabljena metoda opazovanja je videti tako, da se raziskovalec
postavi na ulico ter beleži vedenje mimoidočih – najsi gre za način
hoje, stil oblačenja, načine pozdravljanja, očesne kontakte z
mimoidočimi itd. Ne morem si predstavljati, kako bi takšna metoda
izgledala, če bi moral vsak izmed mimoidočih biti seznanjen, da se ga
opazuje. Očitno je to vam kristalno jasno in ker se tovrstne metode
raziskovanja kot študent podiplomskega študija tudi sam mnogokrat
poslužujem, bi vas prosil za navodila, kako to izvesti na vaš način.

  • Twitter

  • Kategorije

  • web counter
  • Strani