Arhiv kategorije 'Megafotr priporoča'

Prenovljena Vest

10.05.2007 ob 13:05

Če bi vse strani bile tako uporabno postavljene in zgledno minimalistično oblikovane kot je nova Vest, bi bil internet prijaznejši.

  • Share/Bookmark

Zegn.si je kul, ker daje nagrade

8.05.2007 ob 11:30

Evo oglaševanje na blogih! Tole je čisto pravi PR članek, edino s to razliko, da ni plačan. Jebiga, ko bom imel 1000x več obiska, jih bom začel pa zaračunavat.V glavnem, pojdite na www.zegn.siGre za nov portal z nagradnimi igrami. Trenutno podarjajo vstopnice za koncert Oliverja Dragojeviča, vstopnice za elektronski dogodek v Križankah po imenu Dan elektronike, knjige, naročnino na Elle in Avtomagazin, športne torbe Adidas, toaletne torbice, cedeje, tečaje salse in računalniške komponente.PS: Uredništvo, če tole objavite v ponedeljkovi tiskani izdaji, me bo naročnik tegale oglasa kušnil na rit in me en mesec nazival z gospod Bog.

  • Share/Bookmark

Laserska miš Logitech V450

10.04.2007 ob 10:51

Če bi bil pristaš oguljenih oglasnih sloganov, bi rekel: “So miši in so Logitech miši.”.Odkar imam Fujitsu-Siemensovo prenosno dvojedrno zverino, uporabljam Logitechovo lasersko miš za prenosnike V4501. Zaenkrat lahko rečem, da je to v tem trenutku najboljša miš na svetu. Že res, da ima MX revolution več fensi gumbov in skroler z vztrajnikom, vendar se jo zaradi velikosti lahko prikladno uporabi tudi kot gradbeni material.Štiristopetdesetka ima tisto kar človek potrebuje in nič več – ultra natančen laserski senzor, gumirane stranice za boljši oprijem, dva navadna gumba in štiristranski klikabilen kolešček. Zaradi laserske tehnologije miš deluje na vseh podlagah – preverjeno tudi na postelji, golem ženskem hrbtu ;) in moji plešasti glavi. Miš odlikuje tudi neverjetno nizka poraba elektrike, saj dve AA bateriji po podatkih proizvajalca zadostujeta za celo leto intenzivnega nadrkavanja, seveda ob pravilnem in energetsko varčnem ravnanju. Tu pa pridemo do naslednje neverjetno iznajdljive rešitve lođitekovcev. Ker gre za brezžično miš, je treba v USB vrata vtakniti majhen radijski sprejemnik, ki signal pošilja v računalo. Ta sprejemnik prav prosi, da ga uporabnik izgubi, zato so umni inženirji prišli na dan z genialno rešitvijo – sprejemnik po uporabi vtakneš miški v rit, ta pa se nato samodejno ugasne! Ker mislijo na vse, so priložili tudi lično in kakovostno torbico, da glodalec ne popraska prenosnika, ko si z njim deli mesto v torbi za prenašanje.Za 40 ojrov boste težko našli kaj boljšega.__________________________1 Tale začetek se res sliši kot kakšen bedast PR članek.

  • Share/Bookmark

Laserska miš Logitech V450

10.04.2007 ob 10:51

Če bi bil pristaš oguljenih oglasnih sloganov, bi rekel: “So miši in so Logitech miši.”.Odkar imam Fujitsu-Siemensovo prenosno dvojedrno zverino, uporabljam Logitechovo lasersko miš za prenosnike V4501. Zaenkrat lahko rečem, da je to v tem trenutku najboljša miš na svetu. Že res, da ima MX revolution več fensi gumbov in skroler z vztrajnikom, vendar se jo zaradi velikosti lahko prikladno uporabi tudi kot gradbeni material.Štiristopetdesetka ima tisto kar človek potrebuje in nič več – ultra natančen laserski senzor, gumirane stranice za boljši oprijem, dva navadna gumba in štiristranski klikabilen kolešček. Zaradi laserske tehnologije miš deluje na vseh podlagah – preverjeno tudi na postelji, golem ženskem hrbtu ;) in moji plešasti glavi. Miš odlikuje tudi neverjetno nizka poraba elektrike, saj dve AA bateriji po podatkih proizvajalca zadostujeta za celo leto intenzivnega nadrkavanja, seveda ob pravilnem in energetsko varčnem ravnanju. Tu pa pridemo do naslednje neverjetno iznajdljive rešitve lođitekovcev. Ker gre za brezžično miš, je treba v USB vrata vtakniti majhen radijski sprejemnik, ki signal pošilja v računalo. Ta sprejemnik prav prosi, da ga uporabnik izgubi, zato so umni inženirji prišli na dan z genialno rešitvijo – sprejemnik po uporabi vtakneš miški v rit, ta pa se nato samodejno ugasne! Ker mislijo na vse, so priložili tudi lično in kakovostno torbico, da glodalec ne popraska prenosnika, ko si z njim deli mesto v torbi za prenašanje.Za 40 ojrov boste težko našli kaj boljšega.__________________________1 Tale začetek se res sliši kot kakšen bedast PR članek.

  • Share/Bookmark

Vlada naj kupi tale helikopter

2.03.2007 ob 17:55

Spet se bomo zgražali nad zapravljivostjo, saj Janševa banda spet zapravlja naš denar. Tokrat bodo kupili dodaten policijski helikopter.Očitno ga potrebujemo za nadzor šengenske meje. Ker pa smo še relativno revna država, našim oblastnikom predlagam, da kupijo kar tegale, ki se prodaja na Bolhi.

  • Share/Bookmark

Odprite račun pri SKB banki

11.01.2007 ob 20:27

Tole ni PR članek, čeprav mogoče izgleda plačan :) Danes sem šel vplačat osnovni kapital za mojo nastajajočo družbo z omejeno odgovornostjo. Ena redkih stvari, ki se je ob uvedbi evra močno pocenila, je prav obvezen ustanovitveni kapital za d.o.o-je, ki po novem znaša 7.500 EUR (prej 2.100.000 SIT) in ki sem ga zelo nespametno v banko prinesel kar v zadnjem žepu kavbojk, saj se je moja nova, fensi denarnica izkazala za neprijazno (premajhno) do bankovcev za 500 evrov. Ker ob omembi tiste goljufive in nesposobne banke dobim ošpice in močno, pekočo diarejo, sem depozitni račun odprl pri SKB banki, kjer imam tudi osebnega. Pogodbo o odprtju računa sem sklenil v poslovalnici Šiška, nato pa sem šel po drugih opravkih, banka pa je potrebovala približno dve uri za kreiranje računa. Prijazna uslužbenka me je poklicala na GSM ter mi sporočila, da lahko položim denar na račun. Ker sem bil takrat v BTC-ju sem zavil kar v tamkajšnjo SKB-jevo izpostavo in vprašal, če stvar lahko izvedem kar tam. Uslužbenec mi je odgovoril, da načeloma ne, vendar je takoj za tem poklical v izpostavo Šiška ter vodjo prosil, če lahko denar položim kar v BTC-ju, kar sem kasneje tudi storil. Brez kompliciranja, brez čakanja in z obilo prijaznosti.V tistem gnusu od NLB-ja bi verjetno vse skupaj izgledalo takole:Najprej bi pol ure stal v vrsti, nato počakal, da se uradnik pogovori z nekom po telefonu, potem bi moral predložiti tono nepomembnih dokumentov, listin in izjav, nakar bi me poslali še na DURS in upravno enoto, potem pa bi moral čakati dva dni in jih nato poklicati ter prijazno povprašati, če je račun že kreiran. Preden bi dobil pravo osebo, bi me vezali najmanj trikrat. Ko bi na koncu le položil osnovni kapital, bi me oropali še za nekaj deset evrov provizije. Pri notarju bi nato verjetno ugotovil, da so zajebali tričetrt potrebnih dokumentov.

  • Share/Bookmark

Restavracija Oštirna

24.11.2006 ob 15:50

Doma bolj malo kdaj kuham. Prvi razlog je, da se moje kuharsko znanje konča nekje pri jajčni omleti in hrenovkah, mogoče mi kdaj pa kdaj uspe še solidna žobova gupa. Drugi razlog pa je, da z veseljem izkoriščam tistih dobrih 500 SIT subvencije za študentsko prehrano, ki mi jih vsak delovnik nameni naš financminister.
Hrana na bone je po večini precej usrana. Gostinci pač očitno ne gledajo svojih bilanc in ne spremljajo strukture svojih gostov, saj bi takole na uč rekel, da je v večini ljubljanskih restavracij čez dan od vseh gostov približno 70% študentov.
Izjema je majhna restavracija Oštirna, ki se nahaja v stavbi Slovenijalesa, tik zraven Gospodarskega razstavišča. Šef gostilne se precej dobro zaveda dobrega denarja, ki ga nosimo študentje in zato tam ni diskriminacije. Kot mi je sam povedal, so na začetku po zgledu konkurence študentom dajali manjše porcije, kasneje pa je uvidel, da takšna strategija ne pelje nikamor in od takrat naprej jih krivim za vsaj pet kil špeha okrog mojega trebuha.
Njihova hrana je naravnost odlična. Goveja juhica je narejena po receptu starih mam, s pravim mesom in zelenjavo in ne le z vročo vodo in argo kocko, kot to velja za večino ostalih. Porcije so velike, raznolike in predvsem noro dobre. Na koncu seveda pride še sladica v pravem pomenu besede. V večini ostalih restavracij besedo sladica tolmačijo kot za-dvakrat-v-usta-dat mali biskvitek, jogurt ali jabolko. V Oštirni pa kuhar preseneti z zajetnimi kosi tortic, biskvitkov in strjenk. Danes je bil na jedilniku vanilijev biskvit z borovnicami, prelit s pudingom, sladko smetano in sladkim grehom. Za piko na i je danes moja pijača bila na račun hiše.

  • Share/Bookmark

Creative Commons licenca

22.11.2006 ob 11:45

Že kot mulc sem zgradil svojo prvo spletno stran in če bi jo spretno peljal naprej, bi verjetno v tem trenutku od zadaj porival Manco Zver, ki bi imela glavo v mednožju Sanje Grohar, vse to pa bi se dogajalo na moji jahti nekje na Karibih. Ker bi bil nadut in bogat prasec, bi vse skupaj na DVD-ju poslal ministru za šolstvo.
Bilo je leta 1995, ko je e-mail bil samo za geeke in ko je hitrost 33.600 bps na dial-up modemu pomenilo svetlobno hitrost. Za zabavo sem postavil čisto simpl spletno stran za posredovanje stikov. Stran je delovala tako, da so obiskovalci na moj mejl poslali svoj opis, sliko ter koga iščejo, jaz pa sem nato vse to na roke zalepil na stran. Danes strani za posredovanje stikov že samo v Sloveniji služijo kupe denarja, na svetovni ravni pa eni izmed globalnih posredovalnic stikov samo Google AdSense mesečno prinese 300.000 dolarjev (več o tem tukaj).
Zakaj vse to pripovedujem? V tistih časih je bilo avtorsko delo na internetu zelo težko zaščititi in vsi nadobudni webmasterji (ki sicer o kodi nismo imeli pojma – hvala NetObjects Fusion) smo v fusnote lepili obkrožene črke c in zraven pisali “vse pravice pridržane”. Neke blazne pravne podlage tu ni bilo, je bilo pa fino za videt.
Prvič sem se s CC licenco srečal pri Jonasu, ki je zaradi kopiranja dela svojega teksta v Lady na svoj blog namestil še angleško različico, saj licence v Sloveniji takrat še ni bilo. Ko pa smo svojo CC licenco dobili tudi v Sloveniji pa so se ikonice začele pojavljati že vsepovsod in samo čakam še, da bodo ljudje z njimi začeli podpisovati klepetanje na forumih. Koncept brezplačne licence za zaščito avtorskega dela mi je všeč, saj res ščiti avtorje in ne skrbi za lastno bogatenje, kot bi lahko trdili za SAZAS in še kakšno, v Pajzlu že omenjeno društvo, ki za presnemavanje Metallicinih CD-jev zaračunava 8 SIT po gigabajtu, ki jih James in kompanija nikoli ne bodo videli.
Sam imam objavljene najbolj ohlapne licenčne pogoje, ki dovoljujejo celo uporabo mojih zapisov v komercialne namene. Nobenega problema ne vidim v tem, da želi kdo z mojim delom, ki je tukaj vsem na voljo, kaj zaslužiti, dokler zraven omeni vir. Navsezadnje tako deluje vsa svetovna strokovna in znanstvena literatura, zato res ne vem zakaj bi moral eno navadno nakladanje tako srdito braniti pred objavami v drugih medijih. V bistvu bi bil še vesel, če bi kdo na Pajzlu našel kaj uporabnega in to objavil recimo v osrednjem Dnevniku vladne televizije. Moja dela tako ali tako že objavljajo komercialno – skoraj vsak torek v tiskanem Večeru :) Vse za obisk pač. Poleg tega bi ob vsem mojem bentenju čez precenjene avtorske pravice in korespondenco z Guštijevo s

  • Share/Bookmark

Sir za mazanje Bayerngold

17.11.2006 ob 10:09

Z današnjim dnem uvajam novo kategorijo “Megafotr priporoča”. Če lahko dr. Hana Suralova priporoča WC račko, lahko tudi jaz kdaj dam kakšen nasvet bralcem Pajzla. Zaenkrat brezplačno in z veliko dobre volje, če pa kdo želi kakšen PR članek (tudi, če mi stvar ni všeč) pa se za par sto jurjev da zmeniti tudi to – kot bi rekel moj prijatelj: “Vsi smo pedri, sam dnarja ni.”1
Ta teden se mučim z analizo članka o lansiranju nekega danskega sira na arabski trg. Glede na to, da praktično ves čas berem in pišem o siru za mazanje, sem včeraj obvezno moral poleg običajne fasnge kupiti še škatlico sira. Naključno sem izbral sir Bayerngold, proizvajalca Hofmeister. In tale Hof je res majster! Sir je prijetno svetleče barve, z ravno prav veliko količino šampinjonov, maže se fino, okus pa je božanski. Sicer imajo primat pri sirih seveda Francozi, ampak na področju mazavih sirastih stvari trenutno pri meni vodijo Nemci.
_________________________________1 A: “A bi ti nastavu rit enmu črncu s 25 cm tičem, če ti dam 1000 EUR?”B: “Si nor?! Za noben dnar ne! Nisem js peder!”A: “Kaj pa za milijardo evrov?”B: “Hja no…”

  • Share/Bookmark