Arhiv kategorije 'Osebno'

Ne da se mi več pisat bloga

21.11.2010 ob 15:10

zato follow me on Twitter.

Slabo vest imam, ker tole sameva. Mogoče še tu in tam kaj napišem, če me bo prijelo ali kaj zares razpizdilo.

  • Share/Bookmark

Čevapi pa take fore

3.01.2009 ob 15:02

Sicer nisem pretiran ljubitelj čevapčičev, ampak če kdaj obiščete Sarajevo, naročite eno desetko s kajmakom pri Željotu. Sredi januarja imam ponovno kontrolo holesterola in prepričan sem, da se bodo zadnji štirje dnevi na krvni sliki izdatno poznali.

Pot na novoletno žuranje v bosansko prestolnico se je začela kot najhujša nočna mora. Avtobus sem delil s hordo podivjanih jeseniških čefurjev v najslabšem pomenu besede. Deset ur vožnje je minilo v pijanskem razgrajanju, nadlegovanju potnikov (zaradi precej ogromne postave in pobrite glave sem jo sicer tukaj odnesel še najbolje od vseh) in nažiganju ogabno zvenečih narodnjakov na ogromen radio. Balkanske narodne glasbe nikoli nisem razumel in je tudi nikoli tretiral kot glasbo, saj lahko vsak prosto tolče po harmoniki in zavija v mikrofon, podobno kot lahko v slovenski narodni vsak napiše kretensko besedilo kako fajn je piti vino.

Prihod v Republiko Srbsko sem počastil z izbruhanim proteinskim šejkom1 in eksplodiranimi živci. Začel sem se zavedati izraza “umor v bistveno zmanjšani prištevnosti”, saj prisežem, da bi brez pomislekov pognal kroglo v čelo vsaj trem ljudem na avtobusu. Po klicanju jelenov sem na bencinski črpalki z zanimanjem opazoval povsem filmski drogaraški dil med kupcem v audiju A6 in prodajalcem v cadillacu. Po zajetnem kovčku sodeč je šlo kar za veliko količino.

Zadnji postanek pred Sarajevom je bil prava osvežitev, saj so kretenski človeški izmečki omagali, nato pa me je v dobro voljo spravil voznik avtobusa, ki se je hudomušno maščeval tako, da je navil radio na polno.

Po prihodu v hotel sem bil približno pet ur ležal v postelji klinično mrtev, potem pa smo se odpravili v nek hotel in se ga totalno nasekali v ogromni socialistični dvorani. Še sreča za odlično sarajevsko pivo, saj je po kakšnih dvanajstih malih flašah glasba postala vsaj malo sprejemljivejša. Ob enih smo z grupo Primorcev sklenili, da prevzamemo oder in glasbila ter približno petsto zbranim kakšno zapojemo. Na veliko srečo nam sovražni prevzem ni uspel, ker je bilo nastopajočim zelo jasno, da ne smejo dati mikrofona sicer zelo lepemu, ampak mrtvo pijanemu Slovencu s flašo v eni in cigaro v drugi roki.

Prihod domov je zavit v kanček skrivnosti in megle2, preostanek noči pa sem spet preživel v nezavesti. Jutro je bilo kratko, saj nas je čakal ogled vojnega Sarajeva z bivšim borcem. Na mojo žalost je slednji bil čisto zgleden državljan in ne enonogi zaraščen psihopat s flašo v roki in kalašnikom v kopalnici. Ekskurzija je bila eden zanimivejših delov silvestrovanja in kljub rahli omotičnosti sem si z zanimanjem ogledal popolnoma uničeno knjižnico, prerešetane stavbe ter evrofično zadrževal bruhanje v tunelu pod sarajevskim letališčem.

Ne vem sicer kaj je Željo dajal v tiste čevape, vendar sem popoldne spet preživel v globokem spancu.

Novo leto sem preživel v diskoteki hotela Holiday Inn, doma pa sem bil že ob dveh, predvsem zavoljo slovenskega idiota, ki se je imel za DJ-ja in vrtel štanco ter želim-da-se-vam-skisajo-možgani turbofolk.

Prvi dan v novem letu nas je zasulo s snegom in po celodnevnem poležavanju smo se z družbo odpravili na sprehod do mesta in se spotoma šli še igrico z naslovom “Najdimo pehotno mino”, ki se gre tako, da svojo punco pošlješ cik-cak teči po travniku zraven kakšne sesute zgradbe in nato s kolegi pobiraš stave. Izgubil sem jaz, saj sem stavil, da je ne bo našla. V bistvu je šlo v vsakem primeru za win-win situacijo – ker je ni našla, imam še vedno fajn punco, če pa bi jo našla pa bi mi ostal vsaj denar od zmage in zavarovalnice.

Zadnjo noč smo v koroško-štajersko-ljubljanski družbi izpraznili hladilnik s pirom v bližnji trgovini (Kebrov zakon tam seveda ne velja), naslednji dan pa po izdatni porciji Željotovih čevapov zapustili Bosno ter jo na mejnih prehodih na srečo odnesli brez “full cavity check-ov“, čeprav sem upal, da si bo carinik ob pregledovanju dokumentov tistih jeseniških gnojev, na roko nataknil rokavico iz lateksa ter jo ovlažil z lubrikantom.

Sarajevo je prav kul mesto, z izredno prijetnimi in poštenimi3 ljudmi. Resno sem se začel spraševati od kod resnično izvirajo primitivnejši prebivalci Velenja, Jesenic in Fužin, saj s kulturo svoje rodne države nimajo očitno nič kaj dosti skupnega.

  1. opomnik: nikoli več ne kupi vanilije []
  2. po mojem so krivi čevapi []
  3. pri čevapih še nikoli prej nisem vedno vzorno dobil računa, ne da bi ga zahteval []
  • Share/Bookmark

Sladka dilema

20.10.2008 ob 10:01

Bliža se konec leta in spet bo čas, da mi Božiček prinese nov avto.

Prečesal sem internet, pregledal teste, slike, cene in izluščil tri kandidate, sedaj pa me zanima še širše mnenje. Upam sicer, da se boste komentatorji vzdržali slaboumnih komentarjev glede znamke VW.

Volkswagen Passat CC

Najverjetnejša izbira. Odličen avto, za dol past lep, s super voznimi lastnostmi. Prejšnji vikend sem ga imel na testu in sem se čisto zaljubil. Seveda si bom letos omislil samodejni DSG menjalnik in ksenonke, ki se usmerjajo v ovinke. Dizel v golfu me je tako razvadil z navorom, da bo passata najverjetneje spet poganjal dvolitrski model s 140 KM.

+ za crknit nor dizajn
+ odlične vozne lastnosti
+ fantastičen menjalnik
+ oprema

- slaba preglednost nazaj (verjetno bom dodatno vgradil PDC, ker ga rezerviran model nima)


BMW 123d coupe

Že od malega sem fan bavarcev. Dotični model mi je padel v oko zaradi motorja, ki je vsaj eno generacijo pred konkurenco. Dizel zmore 400 njutnmetrov navora in 204 konje, za vse to pa na 100 kilometrov zahteva 6 litrov plinskega olja. Kako Nemcem to uspe? Je pa kljub vsemu to še vedno le zelo utesnjena enka, ki povrh vsega stane preko 36.000 eur.

+ motor
+ motor
+ motor
+ BMW-jevska kakovost

- utesnjenost
- cena


Volkswagen Scirocco

Rajca me spet zaradi dizajna. Sicer sem vedno trdil, da mi je dizajn pri avtu na zadnjem mestu, ampak scirocco res zgleda fukiš. Notranjost je že posodobljena in zelo podobna cc-jevi, zunanjost pa privlači z agresivnimi potezami, majhnimi stranskimi okni in nizko streho. Verjetno prvi kandidat v vrsti, če mi finančno ne bo zneslo s cc-jem. Seveda s ksenonkami in DSG menjalnikom.

+ dizajn
+ fantastičen menjalnik
+ cena

- utesnjenost

Odločitev moram sprejeti jutri do 17. ure in vem, da če bom izbral passata, se mi bo kolcalo po bmw-ju ter obratno.

In ne, ne tiskam denarja, imam le zelo dobro lizing hišo, zato si lahko privoščim japijevsko1 kočijo za isti denar kot če bi na kredit vzel cliota.

  1. mislim, da je današnji politično korekten izraz za to “mladi podjetnik” []
  • Share/Bookmark

Helou Siol

29.05.2008 ob 11:57

Moram reči, da sem kar zadovoljen. Wordpress je itak zakon, blog je dosegljiv, admin očitno zelo odziven, po kakem tednu pa bo tudi Gugl povedal, kako zelo me imajo ljudje radi.

Na Večeru sem bil slabi dve leti, zadnjega pol leta pa s stisnjenimi zobmi toleriral banalne napake (disk over quota) in vedno znova obljubljal, da bom blog selil. Včeraj se mi je končno stemnilo pred očmi in v dveh minutah sem stvar prestavil sem ter mimogrede registriral še domeno www.megafotr.si

Ker domnevam, da me bo verjetno tudi tu bralo tistih pet bralcev, ki so me že na Večeru, zato podrobnejše predstavitve ne bom pisal pa vendar – blog uporabljam za pizdakanje (ko me npr. v Sparu razjezijo vozički na kovance). Tu in tam navržem tudi kak zapis o poslu, stand-up komediji in objavim kak (plačan – slin, slin) test meni ljubih hi-tech igračk, ali pa kar novega dizelskega goriva.

Blogi so fajn. Če delajo, seveda.

  • Share/Bookmark

Tiramisu

31.03.2008 ob 10:05

Moja babnica naredi odličen tiramisu. Včeraj sem ga pojedel celo taperver posodo in mi je potem bilo malo slabo.

  • Share/Bookmark

Pokop Felacije

20.12.2007 ob 18:34

Danes sem se poslovil od moje Felacije. Zamenjal jo je perla črn volkswagen golf 2.0 TDI GT Sport. 140 žrebcev in en za volanom, nekaj čez 300 njutnmetrov navora, dobrih 9 sekund do sto, strupene feltne in jebačka oprema (pri ženskah najbolj pali gretje sedežev). Zanj še nimam imena, zato v komentarjih zbiram predloge.Felacijo pa bo od jutri dalje božal frend, ki je eno že razbil. Upam, da bo tokrat previdnejši. No, vsaj kar se tiče desnih ovinkov.

  • Share/Bookmark

Megafotr has left the building

31.07.2007 ob 16:46

Včeraj sva z bivšim cimrom Primožem (s piko) nostalgično popila sodček avstrijskega piva in ritualno zložila vse listke s Štemamo vun stene v arhivsko mapo. Selotejp je pustil svoje rumene pečate, ki pa sva jih umno zakrila z motilnimi elementi v obliki nage Sanje Grohar in še ene Nizozemke, ki je bila na duplerici v prejšnjem Playboyu. Hišnika so motilni elementi dovolj zamotili, da se ni ubadal z gledanjem pod plakate, tako da so rumeni fleki ostali neopaženi.Oddal sem ključe in se izselil. Nato sem na tirih pol ure čakal, da bi me povozil vlak, potem pa se mi je že mudilo v službo, zato sem se depresivno odpeljal v službo in samomor prestavil na kak drug, deževen dan.

  • Share/Bookmark

Slovo

30.07.2007 ob 11:34

Po petih izjemnih letih ta teden, natančneje v sredo, zapuščam moje domovanje v študentskih domovih Rožna dolina. Glede na to, da sem eden zadnjih v moji generaciji, slovo ne bo tako zelo boleče, kljub temu pa bom pogrešal ležanje na dekci v parku, žar pitnike, gledanje (in občasno udejstvovanje) tekem na Majskih igrah ob piksni laškega, blokovske žure, poceni pivo pri Đurđici, pasulj v menzi, teženje Branetu, naj že zaboga odmaši zamašen odtok v kopalnici in še bi lahko našteval. Hudiča, pogrešal bom celo nočno bujenje s strani nasekanih pevcev, ki so pod mojim oknom često zapeli kakšno ljudsko.Danes bova z bivšim cimrom obujala spomine, zraven popila sixpack ali dva ter spravila vse legendarne post-it lističe s “Štemamo vun stene”.Kot nalašč danes zunaj ščije in vreme je tipično ljubljansko depresivno.

  • Share/Bookmark

Nova Casa del Megafotr

20.07.2007 ob 17:07

Luknjanje se je pravkar končalo. Našel sem odlično stanovanje po odlični ceni. Skoraj predobro, da bi bilo res. Pa še lastnik je uredu dec in mi je že pomolil v podpis korektno sestavljeno pogodbo.Kar je najpomembneje – stanovanje ni garsonjera, ampak čisto pravo enosobno stanovanje z dvema ločenima prostoroma – kuhinjo z jedilnico ter spalnico. Oprema je relativno nova, kopalnica sicer rabi nekaj cilit benganja in spalnica kakšen regalček za TV.The best part – najemnina je za Šiško usranih 250 ojrov mesečno, stroški pa po števcih.Tipu sem skoraj vsilil keš, saj je nekaj mencal, da so se še drugi najavili za ogled in da lahko plačam ob vselitvi. Nič ob vselitvi, tu maš pa daj v žep!



  • Share/Bookmark

Aleluja, hvaljen Jezus!

15.07.2007 ob 13:27

Opravil sem najbolj zoprn in hkrati zadnji izpit v mojem življenju – Statistiko 2. Za pozitivno oceno je bilo treba zbrati 56 točk, jaz pa sem jih napraskal 55,5, ampak se profesor zaveda, da sem za statistiko pripravljen tudi ubijati, zato mi je pogledal skozi prste.Če ne bi od srede dalje garal kot črna živina na prizorišču DiscoNautice, ki jo je organizirala naša velecenjena manufaktura, bi se ga ulil kot prasec, tako pa sem preveč izžet in bom raje blaženo buljil v strop.

  • Share/Bookmark