Arhiv kategorije 'Posel'

Cesarjeva volčja lakota

6.02.2011 ob 19:51

V zadnjih mesecih se sprašujem, koga bom volil na naslednjih parlamentarnih volitvah, a zaenkrat nisem našel niti posameznika, kaj šele stranke. Žal ne najdem niti enega politika, za katerega bi lahko zatrdil, da je strokovnjak za karkoli drugega kot klientelizem, goljufivo lobiranje, korupcijo in prazne besede.

Ampak z davki ga pa v zadnjem času še posebej lomijo. Državna uprava je brezno brez dna in na že tako visoko in zapleteno obdavčeno življenje pravnih in fizičnih oseb si izmišljujejo še dodatne dajatve. Bi še nekako požrl, če bi se zbrani denar porabljal smotrno, tako pa dajemo vedno več, država pa se vse bolj in bolj zadolžuje in v letošnjem letu pričakujem, da bo tudi Slovenija šla po poti Grčije in Irske.

Moj predlog?

Enoten davek: 10-odstotna obdavčitev vsega. Izvzete so nekatere smiselne trošarine in DDV.

Sicer se na mikro ravni precej ukvarjam z davki, ampak še vedno bom poslušal kakšnega strokovnjaka, ki bo z argumenti sesul mojo idejo. V šoli so me v prvih dveh letnikih učili o dveh zelo pomembnih stvareh – ekonomiji obsega in cenovni elastičnosti povpraševanja. Prva govori o višjih profitih pri nižjih cenah ob upoštevanju mejnih stroškov, druga pa o vplivu povpraševanja na spremembo cene. O dveh stvareh, ki se po mojem malce laičnem mnenju lahko aplicirata tudi na makro raven.

Slovenska davčna zakonodaja ima dva glavna problema:

  1. Je tako zapletena, da je ne razumejo niti na ministrstvu za finance.
  2. Je nestimulativna za gospodarstvo in predvsem za tuje investitorje, ki niti ne vedo točno, kako investirati v naša podjetja.

Skupna točka obeh problemov so nejasni in previsoki davki. Že dejstvo, da vsako malo večje podjetje potrebuje davčnega svetovalca in da je celo ceneje plačevati svetovalčeve drage svetovalne ure kot pa plačati poln davek, je znak za alarm. Roko dam v ogenj, da ni podjetja v Sloveniji, ki ne bi na tak ali drugačen način vsaj enkrat utajilo davka. Potni stroški, reprezentanca, kompenzacije na koncu in začetku leta, računi za navidezne storitve, offshore nakazila in še je tega. Decembra produktivnost v malih podjetjih pade, saj vsi panično kličejo kolege z željo po vhodnih računih za zmanjšanje davčne osnove. Vsi bi radi nategnili državo, ker ne želijo več financirati njene neracionalne in netransparentne porabe.

Taveliki gredo celo dlje. Roko dam v ogenj tudi za trditev, da ima vsako večje podjetje (recimo z nad 50 milijoni evrov letnega prometa) kakšno zakrinkano offshore hčerko v kateri izmed davčnih oaz kot so Ciper, Gibraltar, Delaware, Kajmanski otoki in podobno. Ustanovitev takšnega podjetja stane približno 1000 evrov za storitev na ključ in investicija se povrne že z enim nakazilom v izogib slovenskim davkom.

Zato moj predlog o 10-odstotni univerzalni obdavčitvi. Za 10 odstotkov se nikomur ne bo dalo ukvarjati z davčnimi akrobacijami, saj slej ko prej nabereš za takšen znesek stroškov z raznimi provizijami, prenakazili in nenazadnje s porabljenim časom. Verjetno se bi sicer našlo nekaj pohlepnih gostincev, ki bi še to poskušali pokrasti, ampak te stvari bi reševali z drugačno kazensko zakonodajo in predvsem zglednim izvrševanjem.

20, 30, 40, 90 odstotkov od nič ni nič. 10 odstotkov od nekaj pa je nekaj. Za primer – lani so Italijani utajili za 50 milijard evrov davkov – 10 odstotkov od 50 milijard je 5 milijard.

Ne le, da se slovenskim podjetjem ne bi bilo treba več ukvarjati z davčnimi akrobacijami, zaposlovati cele oddelke strokovnjakov za poslovanje z državo. Poleg večje skoncentriranosti na ustvarjanje vrednosti bi takšna zakonodaja k nam končno privabila tuje investicije in mogoče slovenska Silicijeva dolina ne bi ostala le v Pahorjevih sanjah (takrat ko ne sanja, da ga končno lahko potegne sam sebi).

Kot rečeno – zapis je zgolj povzetek lastne (kmečke) logike. Če bi namesto marketinga izbral ekonomijo, bi o tem napisal zaključno nalogo in morda celo naredil kakšen ekonomski model. Tako pa to prepuščam komentatorjem.

  • Share/Bookmark

Razpis MORS umaknjen

2.11.2009 ob 14:14

Ali kako s tipkovnico premagati 7 tisoč pušk (in nekaj deset patrij).

Pred dnevi sem pisal o nepravičnih kriterijih zelo očitno nekorektnega razpisa, pisanega na kožo le enemu ponudniku in po tem, ko je zapis povzel tudi Had ter se je zadeva razširila še po Facebooku in Twitterju, se je ministrstvo zganilo.

MORS je napovedal, da bo umaknil javno naročilo za oglaševanje na Najdi.si. Delo Mag danes piše, da so kot razlog za to navedli, da oglaševanja ne potrebujejo, ker so uvideli, da v prihodnje ne bo več potrebe po dodatnem zaposlovanju v slovenski vojski.

V nekaj dnevih, ko je bil razpis objavljen, so očitno dobili na mizo raziskavo, ki ugotavlja, da imajo dovolj vojakov. Verjetno so slovenski kerlci v zadnjih dneh kar drli v vojašnice, medtem ko so sredi septembra raje ležali doma. Verjetno so se ustrašili mraza, vojska pa je znana po toplih enolončnicah in oblačilih iz volne in goreteksa.

  • Share/Bookmark

Nov primer korupcije na MORS?

26.10.2009 ob 17:34

Danes sem po elektronski pošti dobil povabilo k oddaji ponudb za spletno oglaševanje, ali kot temu rečejo v vojski “objavo tekstovnih in slikovnih oglasov z neposredno povezavo na spletno predstavitev oglaševalca”.

Oglaševalski kruh je v teh časih težak, suh in plesniv, zato sem seveda priložnost zgrabil z obema rokama in dokumentacijo na dušek prebral. Oziroma jo prebral do prve točke poglavja “Zahteve oglaševalca”.

Ministrstvo za obrambo naroča za 15 tisoč evrov tekstovnega oglaševanja na ključne besede, tekstovnih oglasov na doseg, grafičnih oglasov na ključne besede in video oglasov na doseg. Tekstovne oglase so pripravljeni plačevati na klik, medtem ko bi grafične plačevali po prikazu.

Sporni del razpisa, ki si zasluži pozornost Kosove komisije pa je sledeč:
Ponudnik mora biti lastnik spletne strani v slovenskem jeziku, katere dnevni obisk presega 130.000 različnih obiskovalcev.

Sporna sta dva dela v zgornjem stavku in sicer “lastnik” ter “130.000 različnih obiskovalcev“.

Po svežih podatkih meritev MOSS je edini medij, ki je sposoben zadovoljiti vse pogoje iz razpisa, Najdi.si. Poleg 24ur.com je namreč ta slovenski iskalnik edino spletno mesto s tako velikim dnevnim dosegom, upoštevati pa je treba dejstvo, da 24ur.com ne ponuja tekstovnega oglaševanja na ključne besede, tako da na koncu Najdi ostane edini kandidat – in to le če se sam prijavi na razpis, saj veliki medijski zakupniki, ki imajo z Najdi.si sklenjene pogodbe z agencijskimi provizijami, niso lastniki medija in tako niso v skladu s pogoji razpisa.

Avtorji razpisa so torej slednjega prilagodili le enemu ponudniku, to pa skušali zapakirati v malce nejasne zahteve, saj so v nasprotju z ustaljeno prakso navedli zahteve po dnevnem dosegu, čeprav je v spletnem oglaševanju merilo mesečni doseg. Ta je naveden v MOSS certifikatih, kar bi pomenilo, da bi bila koruptivna narava razpisa še bolj očitna, saj bi vsakdo podatek o mesečnem dosegu lahko prebral iz spletnega mesta MOSS.

Kako bi razpis izpeljali pošteno? Iz dokumentacije bi odstranili zahtevo po lastništvu medija in omogočili zakup formatov, ki so na voljo na ostalih medijih ter podali minimalen proračun, namenjen mediju ter maksimalno vsoto sredstev, namenjenih kreiranju in vodenju kampanje. Agencije in mediji bi potem tekmovali, kdo bi ponudil nižji znesek za zadnji kriterij in razpis bi bil popolnoma pošten. Poleg tega bi naročnik za svoj denar dobil več, saj bi verjetno največ prijaviteljev ponudilo iskalno in kontektstno oglaševanje na Googlu ter demografsko ciljano oglaševanje na Facebooku (recimo moški med 17. in 25. letom starosti).

Bi dali Dragu Kosu eno nalogo?

Povezava do razpisne dokumentacije: povabilo_splet-2010-2011-pzpb

  • Share/Bookmark

Nisem mladi podjetnik

17.07.2009 ob 11:51

Sovražim besedno zvezo mladi podjetnik. Že nekaj časa opažam porast mladcev v dvajsetih, ki so prepričani, da bodo naslednji Mark Zuckerberg. Njihovi napimpani blogi si vsi delijo eno in isto vsebino – kako do kapitala, 10 pravil za uspeh v podjetništvu, kako se mora vesti podjetnik, kako se pravilno mrežiti, osnove podjetniške komunikacije in podobno nakladanje, prepisano iz knjig raznih gurujev.

Z zanimanjem sem prebral več informacij1 o nekaterih mladih podjetnikih in opazil, da še nihče od njih ni izpeljal niti enega opaznejšega projekta, a kljub temu širokogrudno delijo nasvete kako uspeti s svojo firmo. Druži jih tudi to, da so vsi poskušali uspeti z izdelovanjem spletnih strani in/ali filanjem tonerjev in kartuš za tiskalnike. Blazno inovativno, sploh če upoštevaš, da lahko v isti sapi na njihovih blogih prebereš vsaj tri zapise o tem, kako pomembno je biti inovativen.

Biti podjetnik ne pomeni le, da se oblačiš v obleke in kravate tudi takrat, ko je zunaj 35 stopinj ter da se fotografiraš s cigarami, vinom v pecljastih kozarcih in konjakom. Zame je podjetnik nekdo, ki – lahko tudi v kratkih hlačah – cele dneve preživi za računalnikom, razvija nekaj novega, inovativnega, ki plača zaposlene, preden sam da kaj v žep in ki nasvete manj izkušenim deli šele takrat, ko sam kaj doseže. Torej nekdo, ki ima podjetje z  namenom in ne le zato, da ga ima in da lahko svoj blog poimenuje “blog mladega podjetnika, ki želi uspeti v poslovnem svetu”. Vse skupaj je pri njih le ena sama lepa fasada brez notranje opreme.

Izjeme? Mladi podjetniki v pravem pomenu besede so recimo fantje iz Zemante. Od njih se rad učim pa čeprav ne teoretizirajo o strategijah pridobivanja semenskega kapitala in o pomembnosti mreženja, oni to raje udejanijo v praksi, ostali pa se učimo na njihovem primeru. In to naredijo brez armanija in zloščenih čevljev.

Reblog this post [with Zemanta]
  1. na blogih z veseljem opisujejo svoje življenje []
  • Share/Bookmark

Dost mam vladnih ukrepov!

24.06.2009 ob 09:51

Še vedno sem naklonjen trenutni vladi, vendar le zato, ker podpiram manjše zlo. Če vidim le še eno TV soočenje, kjer se bo kdo od relevantnih ministrov hvalil o “svežnjih ukrepov proti krizi”, se bom pred parlamentom protestno zažgal.

Kje se ti vaši jebeni ukrepi kažejo?!

1. Minister Križanič je zadnjič z velikim ponosom naznanil, da je v veljavo stopila vladna jamstvena shema, ki bankam garantira vračilo tveganih posojil podjetjem v težavah. Kot velika večina slovenskih podjetij, ima tudi moje težave z likvidnostjo na račun neplačnikov, zato sem si uredil nekaj revolving kredita. Ko sem vprašal, če bo jamstvena shema kredite kaj pocenila, je bil odgovor, da naj ne pričakujem kakšnih boljših pogojev in da se mi tudi približno ne splača angažirati, saj je birokratski postopek preveč bizaren.

2. Iz dreka, v katerega potonita vsake kvatre, je treba reševati Elan in Muro. Sem zelo za, da se ti dve podjetji reši, vendar ne tako, da jim na dve leti proračun šenka par deset milijonov evrov in je stvar za vse zaključena, dokler denarja ne sfrčkajo. Ob vsaki taki prejeti subvenciji bi morala očitno zelo neuspešna uprava kot predpogoj dati nepreklicen odstop. Ti tepci na čelu dveh potencialno uspešnih podjetij resnično nimajo pojma o sodobnem poslovanju, niti motiva, saj se prekleto dobro zavedajo, da bo vsako izgubo pokril priklop na državno joško.

Je morda kdo videl kakšen spletni oglas za Elan ali Muro? Elan ima odličen sajt www.elansnowboards.com, ki pa sameva, saj jim je škoda vložiti par sto evrov za oglaševanje na AdWords ali morda kakšno opaznejšo in kreativnejšo akcijo na nekaj sto milijonskih socialnih omrežjih. Cena na klik za globalno kampanjo za enega naših naročnikov na AdWords trenutno znaša 3 cente in mislim, da si Elan to lahko privošči. In to je le vrh ledene gore. Zakaj Mura ne naredi spletne trgovine po zgledu Asos.com? Je res takšen problem malo prevetriti strategijo nastopa na trgu, najeti dobro agencijo in nastopiti na globalnem trgu kot spletni trgovec z upmarket odfukanimi srajcami in oblekami, ki jih lahko naročiš kamorkoli? Trgovina bi jih v štartu stala 20k EUR, dva zaposlena in recimo 5k EUR mesečno za malo oglaševanja, kasneje pa bi lahko rasla organsko. Vsekakor dosti manj denarja kot zmečejo v nek tretjerazredni fuzbal klub.

Dokler jim bo država na račun manjših podjetij odnašala rit, se to seveda ne bo zgodilo.

3. Proračun ne pozna neplačnikov, saj sta dve stvari v življenju gotovi – smrt in davki. Prekleto dobro pa neplačnike poznamo podjetja. Nekomu izdamo račun za 1.000 EUR in na ta znesek plačamo 200 EUR DDV-ja. Seveda v istem mesecu ob obračunu davka. Cesar pobere svoje, račun pa nikoli ni plačan, doniran davek pa seveda zapravijo za sanacijo kretenskih (ne)odločitev menedžmenta Mure in Elana. O obračunavanju DDV-ja po plačanih računih pa seveda niti slišati nočejo. Resnično me ima, da bi organiziral javno kampanjo, v kateri bi podjetja pozival, naj prijateljskim podjetjem izdajajo račune za milijardo trilijonov evrov (ki jih kakopak ne bodo dobili plačanih), potem pa pred Križaničevo ministrstvo nesemo DURS-ove grožnje z izvršbami v skupni višini nekaj sto trilijonov evrov, za račune, ki nikoli niso bili in nikoli ne bodo plačani.

4. Vsak mesec na podlagi lani ustvarjenega dobička podjetja plačujemo akontacijo davka od dobička. Akontacija se bo porabila za dobiček, ustvarjen v letu 2009. Ki pa ga seveda ne bo. Podjetja to akontacijo plačujejo iz kreditov in mnoga izmed njih bodo še pred koncem leta crknila. Država kakopak preplačane akontacije ne bo vrnila, saj je ne bo imela komu. Ministrstvo za finance se izgovarja na možnost prošnje za prekinitev plačevanja akontacije, zamolči pa, da skoraj brez izjeme vsako podjetje, ki to prošnjo pošlje, dobi obisk davčne inšpekcije. Ta pa je časovno zamudna, destimulativna in za marsikatero podjetje tudi pogubna, saj le redko kdo posluje čisto brez napak.

Za rešitev slovenskega gospodarstva ne potrebuješ doktoratov, temveč le nekaj zdrave pameti, morda pa ne škodi tudi kakšna podjetniška izkušnja ali dve. Lahko pa le prisluhneš vpitju slovenskih majhnih in srednjih podjetij, saj vsi vpijemo v en glas.

Zemanta mi je med predlogi tagov ponudila “Iran” in “Teheran”. Se mi zdi, da je to znak.

Reblog this post [with Zemanta]
  • Share/Bookmark

Kako prepoznaš naštiman javni razpis?

19.05.2009 ob 10:42

JAPTI vabi podjetja k prijavi na razpis za organizacijo gospodarskih delegacij.

Zadeva je očitna smještaljka, izdaja pa jo precej neokrogel znesek (157.500 EUR), ki ga je nek uradnik verjetno kar prepisal iz ponudbe prijateljskega podjetja, pozornost Kosove komisije pa prav prosi pogoj, ki od podjetja zahteva, da je v zadnjih treh letih izvedlo organizacijo vsaj 30 gospodarskih delegacij doma in v tujini.

Sedaj pa razmislite, koliko takšnih podjetij obstaja v Sloveniji.

  • Share/Bookmark

Kje je moj jebeni denar?

8.04.2009 ob 09:49

Poln kurac imam vladnih kvazi protikriznih ukrepov. Kje se to pozna? Kaj imamo mala podjetja od vseh teh stotin milijonov evrov, domnevno vloženih v oživljanje gospodarstva? Naša firma od vse te gore denarja ni videla niti centa, so pa verjetno veliko tavijoličnih videla socialistična podjetja, ki bi že zdavnaj morala biti pod rušo.

Da je stvar še bizarnejša, vlada niti slučajno ne misli odstopiti od stalne prakse akontiranja davka od dobička. Praksa je sicer zelo logična v normalnih razmerah, saj podjetja takrat pričakujejo dobiček, ki je vsaj približno sorazmeren s prejšnjim davčnim letom. Letos pa seveda temu ni tako, jebeno akontacijo pa še vedno plačujemo, kot da bomo v letu 2009 pobasali isto količino denarja kot lani. No ja, ne bomo je.

Na to temo sem pri Domnovem projektu zastavil vprašanje ministru Križaniču in če boste pridno glasovali, bo primoran nanj tudi odgovoriti. Naslednji korak pa je, da grem tja nekoga na gobec.

  • Share/Bookmark

Kateri fitnes?

9.02.2009 ob 11:27

Naše tradicionalne petkove požrtije potrebujejo protiutež, saj nas bo v nasprotnem primeru pobralo pri štiridesetih.

Fizično stanje naših zaposlenih najverjetneje ni ravno na zavidljivem nivoju, z bolj čvrstimi ritmi, nogami in nabildanimi rokami pa se jim bo verjetno izboljšalo tudi spolno življenje, kar pa se pogosto odraža v višji produktivnosti. Tu pa je že razlog, ki ga mora upoštevati vsak odgovoren direktor, zato sem se spravil iskat ugodno ponudbo letnih prenosljivih kart za katerega izmed ljubljanskih fitnesov.

Kupil bom dve karti in seveda kot pravi kapitalist skušal vsaj eno kompenzirati z oglaševanjem na naših medijih. Punce se sicer nagibajo k Sunny studiu, jaz pa ne, saj če česa ne prenesem, so to snobi, ki gredo na bench v svojih (v Veliki Kladuši kupljenih) Lacoste hlačkah. Jaz sem v fitnesu v majici “Kupil kolo, prodam torbo” in v čeških hlačkah videti kot čečenski vojni veteran in se brigam bolj za to, da skušam vsaj petkrat dvigniti tistih ubogih nekaj kilogramov, zraven pa se sprašujem, zakaj zavoljo samozavesti nas, “phisically challenged” ljudi, ne naredijo petkilskih uteži vsaj malo večjih (lahko bi bile npr. votle in s premerom pol metra).

Kaj mi torej priporočate? Pogoji so lokacija znotraj obvoznice, relativno brez gužve zvečer, zadovoljiva oprema ter seveda primerna cena.

  • Share/Bookmark

Neplačniki, jebem vam mater

2.02.2009 ob 10:50

S pomočjo web servisa za izvršbe, ki ga nudi Vrhovno sodišče na naslovu https://covl.sodisce.si

Ne morem verjet svojim očem, ampak končno so v javni upravi uspeli spacati skupaj vzorno spletno mesto z odlično uporabniško izkušnjo.

Z neplačniki je res cela pizdarija, saj je podjetniška kultura v Sloveniji na psu. Načeloma z večjimi firmami, ki uporabljajo SAP, ni težav, saj se plačila samodejno izvršijo na valuto, do problemov pa pride pri goljufivih podjetnikih in ja – tudi pri državni upravi.

Izvršbe so nekoč bile drage in zamudne, s temle odličnim servisom pa bom od danes naprej sledil ustaljenemu pravilu: 30 dni roka plačila, prvi opomin z 8-dnevnim podaljšanim rokom, drugi opomin s pozivom za takojšnje plačilo in grožnjo z izvršbo in nato izvršba.

Brez milosti.

  • Share/Bookmark

Iščem web programerja za projektno delo

26.11.2008 ob 16:08

Če ti besede kot so 24-inčni monitor, intel quad-core, logitech mx revolution in geforce gtx 280 pri opisu tvojega potencialnega delovnega okolja kaj pomenijo in če so ti pojmi kot so xhtml, css, php, js, ajax in mysql vsaj približno znani, potem pošlji svoj CV na jobs@fmvirtual.si

Naš glavni programer grozi s protestnim samozažigom, saj bi rad spal vsaj enkrat tedensko, zato mu iščemo asistenta, ki bo predvsem skrbel za izdelavo uporabniških vmesnikov aplikacij za Facebook. Delaš lahko od doma, v kolikor imaš pri bajti boljšo mašino od prej opisane.

Nudimo pošteno plačilo, udeležbo pri petkovih feeding frenzy-jih, VIP karte za glasbene dogodke Futuristing music, občasne teambuildinge, hladilnik z redbulli, šampanjci in pirom ter učenje od izkušenih kolegov, ki ne le, da smo blazno pametni, tudi presunljivo lepi smo.

  • Share/Bookmark