Arhiv kategorije 'Predlogi za izboljšanje'

Cesarjeva volčja lakota

6.02.2011 ob 19:51

V zadnjih mesecih se sprašujem, koga bom volil na naslednjih parlamentarnih volitvah, a zaenkrat nisem našel niti posameznika, kaj šele stranke. Žal ne najdem niti enega politika, za katerega bi lahko zatrdil, da je strokovnjak za karkoli drugega kot klientelizem, goljufivo lobiranje, korupcijo in prazne besede.

Ampak z davki ga pa v zadnjem času še posebej lomijo. Državna uprava je brezno brez dna in na že tako visoko in zapleteno obdavčeno življenje pravnih in fizičnih oseb si izmišljujejo še dodatne dajatve. Bi še nekako požrl, če bi se zbrani denar porabljal smotrno, tako pa dajemo vedno več, država pa se vse bolj in bolj zadolžuje in v letošnjem letu pričakujem, da bo tudi Slovenija šla po poti Grčije in Irske.

Moj predlog?

Enoten davek: 10-odstotna obdavčitev vsega. Izvzete so nekatere smiselne trošarine in DDV.

Sicer se na mikro ravni precej ukvarjam z davki, ampak še vedno bom poslušal kakšnega strokovnjaka, ki bo z argumenti sesul mojo idejo. V šoli so me v prvih dveh letnikih učili o dveh zelo pomembnih stvareh – ekonomiji obsega in cenovni elastičnosti povpraševanja. Prva govori o višjih profitih pri nižjih cenah ob upoštevanju mejnih stroškov, druga pa o vplivu povpraševanja na spremembo cene. O dveh stvareh, ki se po mojem malce laičnem mnenju lahko aplicirata tudi na makro raven.

Slovenska davčna zakonodaja ima dva glavna problema:

  1. Je tako zapletena, da je ne razumejo niti na ministrstvu za finance.
  2. Je nestimulativna za gospodarstvo in predvsem za tuje investitorje, ki niti ne vedo točno, kako investirati v naša podjetja.

Skupna točka obeh problemov so nejasni in previsoki davki. Že dejstvo, da vsako malo večje podjetje potrebuje davčnega svetovalca in da je celo ceneje plačevati svetovalčeve drage svetovalne ure kot pa plačati poln davek, je znak za alarm. Roko dam v ogenj, da ni podjetja v Sloveniji, ki ne bi na tak ali drugačen način vsaj enkrat utajilo davka. Potni stroški, reprezentanca, kompenzacije na koncu in začetku leta, računi za navidezne storitve, offshore nakazila in še je tega. Decembra produktivnost v malih podjetjih pade, saj vsi panično kličejo kolege z željo po vhodnih računih za zmanjšanje davčne osnove. Vsi bi radi nategnili državo, ker ne želijo več financirati njene neracionalne in netransparentne porabe.

Taveliki gredo celo dlje. Roko dam v ogenj tudi za trditev, da ima vsako večje podjetje (recimo z nad 50 milijoni evrov letnega prometa) kakšno zakrinkano offshore hčerko v kateri izmed davčnih oaz kot so Ciper, Gibraltar, Delaware, Kajmanski otoki in podobno. Ustanovitev takšnega podjetja stane približno 1000 evrov za storitev na ključ in investicija se povrne že z enim nakazilom v izogib slovenskim davkom.

Zato moj predlog o 10-odstotni univerzalni obdavčitvi. Za 10 odstotkov se nikomur ne bo dalo ukvarjati z davčnimi akrobacijami, saj slej ko prej nabereš za takšen znesek stroškov z raznimi provizijami, prenakazili in nenazadnje s porabljenim časom. Verjetno se bi sicer našlo nekaj pohlepnih gostincev, ki bi še to poskušali pokrasti, ampak te stvari bi reševali z drugačno kazensko zakonodajo in predvsem zglednim izvrševanjem.

20, 30, 40, 90 odstotkov od nič ni nič. 10 odstotkov od nekaj pa je nekaj. Za primer – lani so Italijani utajili za 50 milijard evrov davkov – 10 odstotkov od 50 milijard je 5 milijard.

Ne le, da se slovenskim podjetjem ne bi bilo treba več ukvarjati z davčnimi akrobacijami, zaposlovati cele oddelke strokovnjakov za poslovanje z državo. Poleg večje skoncentriranosti na ustvarjanje vrednosti bi takšna zakonodaja k nam končno privabila tuje investicije in mogoče slovenska Silicijeva dolina ne bi ostala le v Pahorjevih sanjah (takrat ko ne sanja, da ga končno lahko potegne sam sebi).

Kot rečeno – zapis je zgolj povzetek lastne (kmečke) logike. Če bi namesto marketinga izbral ekonomijo, bi o tem napisal zaključno nalogo in morda celo naredil kakšen ekonomski model. Tako pa to prepuščam komentatorjem.

  • Share/Bookmark

Odgovor ministru Golobiču

31.05.2009 ob 12:57

V okviru Domnovega1 projekta Vprašaj s klicajem sem pred časom Gregorju Golobiču, ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zastavil vprašanje o bolonjski reformi ter če ima namen popraviti katastrofalno stanje, ki ga je zapustil tisti bradati nevrotik Jure Zupan.

Minister Golobič je vzorno odgovoril na večino vprašanj in se v duhu predvolilne kampanje pustil tudi snemati. V moje veliko veselje je pri 5.40 omenil tudi mene in moj blog. Po njegovem sem “znano ime iz slovenske blogerske scene” in ker ministru že ni vljudno oporekati, bo to verjetno držalo.

http://www.vimeo.com/4899743

V precej dolgem odgovoru je omenil tudi, da pogreša konstruktivno kritiko s predlogi, zato mu jih nekaj lahko navržem kar na Pajzlu, saj ga očitno bere (btw. gospod minister, na vaš razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih projektov je moja firma prijavila en izredno dober projekt ;) )

Kako torej izboljšati in posodobiti študijske programe. Odgovor je preprost – raje kot svetovalce, vprašajte študente. Podpiram hands-on princip, ki ste ga omenili v odgovoru, ampak podpiram ga na več kot le deklarativni ravni. Fakultete bruce novačijo s floskulami o izjemno praktičnih programih, potem pa na Ekonomski fakulteti beremo 40 let stare knjige o menedžmentu, na NTF-jevi grafični tehniki pa Adobova oblikovalska orodja odprejo le po pomoti, medtem ko študenti izgubljajo živce pri kemiji in fiziki, ki gotovo ne pripomoreta h kreativnemu razvoju in brušenju risarskih talentov.

Za večino programov verjetno nisem pravi naslov, gotovo pa lahko kakšen predlog navržem za izboljšanje programov na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer še vedno kdaj pa kdaj prestopim prag (opomnik zase: spacaj že tistih usranih 5 strani in končaj nalogo).

Razlika med dodiplomcem in podiplomcem (bolonjski sistem) je sicer precej očitna in lep korak naprej, žal pa je še vedno daleč od uporabnega. Všeč mi je, da na fakulteti veliko vabijo goste iz gospodarstva in da spodbujajo raziskovanje študentov ter da se staromodno piflanje faktov iz starih knjig vedno bolj umika. Za resnično izboljšanje programov pa svetujem naslednje:

  • Starim profesorjem, ki jih je že zdavnaj povozil čas, se zahvalite za sodelovanje in njihov doprinos k fakulteti. Jih sicer globoko spoštujem, saj so v svojem času resnično bili avtoriteta na svojem področju, žal pa jih je razvoj prehitel. Na Ekonomski fakulteti je kar nekaj takih in prazne predavalnice ter besnenje po forumih lepo pričajo o zadovoljstvu študentov.
  • Preglejte uspešnost posameznih izpitov pri kritičnih predmetih. Na EF daleč najbolj izstopajo nekatere matematike (množina zato, ker matematičnih predmetov kar mrgoli). Študentje se zgražajo nad nedotakljivostjo nekaterih profesorjev, ki za povprečno 7-odstotno uspešnost krivijo lenobo študentov. Vprašanje je ali je na fakulteti le 7 odstotkov študentov normalnih, ali pa morda profesor ne opravlja dobro svojega dela. Tudi tu je vredno prebrati forum študentov EF, kjer najdemo veliko primerov odstopanj snovi, ki se predela na predavanjih in vajah od dejanskih nalog, ki študente presenetijo na izpitih. Upam, da bo novoustanovljena agencija za kakovost visokošolskega študija namenila tej problematiki kaj pozornosti.
  • Začnite predavanja v živo prenašati po internetu ter jih shranjevati za kasnejši ogled. Veliko študentov ob študiju dela in takšen način bi veliko pripomogel k učinkovitejšemu razporejanju aktivnosti. Na spletu za takšne aktivnosti obstaja že lepo število (brezplačnih) orodij. Prenose v živo lahko opremite tudi s chatom, preko katerega sodelujoči zastavljajo vprašanja.
  • Še tesneje povežite študente z gospodarstvom, saj diplomanti EF resnično nimajo pojma, kakšna je situacija, ko gre zares. Uvedite polletno prakso v podjetjih, kjer študentom osnovno mesečno plačo plača proračun ali fakulteta.
  • Na vsa podjetja 1-2x letno naslovite elektronsko anketo, v kateri naj vam predlagajo teme diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Podjetja potrebujejo podatke, študentje pa kakovostne in uporabne teme.
  • Od profesorjev in raziskovalcev zahtevajte elektronske kopije vseh raziskav in jih brezplačno ponudite v skupni bazi znanja, ki bo dostopna študentom z veljavnim statusom.
  • V vse fakultete uvedite obvezen predmet Raziskovalne metode (EF ga ima), kjer se bodo študenti učili sodobnih tehnik pridobivanja literature za svoje naloge (Google Scholar, Proquest, Emerald, COBISS itd.).
  • Od vseh fakultet zahtevajte zgledna spletna mesta, ki ponujajo elektronski arhiv dokumentov, elektronsko prijavo na izpite, SMS obveščanje o spremembah (npr. terminov predavanj, vaj, izpitov itd.). Dejstvo je, da ima večina fakultet katastrofalna spletna mesta, ki so videti (nekatera resnično tudi so) kot da so bila nazadnje posodobljena v devetdesetih.

Še vedno pa pričakujem odgovor, zakaj zakon ne dovoljuje prevajati strokovnih naslovov. Težave lahko namreč nastanejo, če delodajalec v tujini zahteva naziv M.Sc., po zakonu pa je kandidat v CV dolžan napisati naziv mag. Nemogoče je potemtakem prevesti tudi naziv bolonjskega magistra, saj slednji ne velja za znanstvenega, kar pa M.Sc. (Master of Science) gotovo je. Naziv bolonjskega magistra je torej veljaven le v Sloveniji, s popolno ukinitvijo starih magistrskih programov pa torej Slovenija navzven sploh ne bo imela magistrov.

Reblog this post [with Zemanta]
  1. sem izvedel, da v bistvu ni Domnov, ampak ga on le podpira, glavna pa je Baja []
  • Share/Bookmark

Shranjevanje, pisava, soavtorstvo, pozicije

19.10.2006 ob 23:41

Že dolgo nisem Zvonetu solil pameti, zato tokrat malo večja porcija. Na blogu želim:
1. Sprotno shranjevanje napisanega, za primer zmrzovanja ali izpada elektrike. Predlagam sistem kot ga ima Gmail, ki po par minutah avtomatsko shrani napisano med osnutke.
2. Urejanje pisave. Trenutno so omogočene samo najosnovnejše funkcije, jaz pa pogrešam predvsem nastavljanje velikosti pisave in včasih tudi kakšno barvo za boljše poudarke.
3. Soavtorstvo. Podobno kot ima urejeno Blogger (primer soavtorstva je tukaj). Več glav bolje piše in mogoče bom v prihodnosti v Pajzlu zaposlil še kakšnega dodatnega natakarja/ico.
4. Nastavljanje pozicij zapisom. Tega sicer še nisem zasledil na nobenem blogu, vendar bi bilo fino, da bi lahko avtor “umetno” kak post zadrževal na vrhu strani. To pride prav predvsem za pomembnejše poste ali npr. ponovne izpostavitve starih postov, če slučajno spet postanejo aktualni.
Tako. Naj bo to dovolj zaenkrat. Račun za svetovanje bo tajnica na Večer izstavila jutri.

  • Share/Bookmark

Pišimo Božičku, Miklavžu, Dedku Mrazu, dobrim vilam, kralju Matjažu in Janezu Janši za nov strežnik

6.09.2006 ob 15:24

Ker so Večerovi blogi več offline kot online.

  • Share/Bookmark

Blog kolumna

28.08.2006 ob 22:05

Sedaj že kronična insomnia je znova izpljunila novo idejo za Večerove urednike. Predlagam, da vsak dan izberete najzanimivejši zapis med vsemi novimi ter ga naslednji dan objavite v tiskanem Večeru. Seveda mora predhodno avtor v administraciji obkljukati ustrezno okence ter tako dovoliti objavo prispevka v komercialne namene (jaz imam mojo CC licenco tako ali tako nastavljeno na najbolj ohlapno raven). V zameno za objavo avtor dobi oglasek za njegov blog.
Po mojem bi bila stvar precej drzna, predvsem pa v posmeh najpametnejšemu Slovencu, ki je proti kakršnemu koli ustvarjanju javnega mnenja s strani navadne, polpismene ter pisanja kolumen nevešče raje.
Pa še vaši kolumnisti se bodo ustrašili brezplačne konkurence in začeli pisati boljše prispevke.

  • Share/Bookmark

Avtomatsko kreiranje bannerjev

26.08.2006 ob 15:23

V duhu mojega kreativnega razmišljanja, ki ponavadi najbolj pride do izraza v času nespečnosti tam nekje ob treh zjutraj, sem prišel na briljantno idejo, ki bi Večerovemu blogu le še utrdila prvo mesto na lestvici brezplačnih blog sistemov v Sloveniji (in morda tudi na svetu). Stvari se reče avtomatsko kreiranje bannerjev in deluje tako, da skripta avtomatsko generira flash/html bannerje v CGP-ju Večerovega bloga ali celo morda izbrane podobe bloga, ki prikazujejo naslove zadnjih petih zapisov na blogu. Zraven se zgenerira še koda, ki jo nato uporabnik lepi na poljubne strani (npr. na kakšno drugo stran, ki jo upravlja, kot podpis na forumih itd.). Možna je tudi izmenjava bannerjev, npr. jaz objavim banner za markedzanijev blog, on pa za mojega.
Primer bannerja:
Podobno zadevo uporablja portal Zaposlitev.net, ki na redno updatanem flash bannerju objavlja novo vnešena delovna mesta.
Sistem bi gotovo pripomogel k večji obiskanosti posameznih blogov, k večjemu interesu za odpiranje novih blogov ter nenazadnje k oglaševanju samega Večera.
Edit: hotel sem zalepiti .gif banner, ampak sem razočarano ugotovil, da je možno lepiti je jpg pa še tega mi je prav grdo raztegnilo…

  • Share/Bookmark

User-friendly URL

17.08.2006 ob 20:02

Pajzl je od danes naprej možno doseči tudi preko naslova http://pajzl.co.nr
Upam, da je to le začasna rešitev in da bom kmalu dočakal poddomeno http://pajzl.vecer.si
Rad komentiram druge bloge in pri vpisu URL-ja lastnega bloga se prekleto zamudim, če v okenček vpisujem tisti kačast naslov.

  • Share/Bookmark

URL med komentarji

10.08.2006 ob 17:41

Eno osnovnih orodij za boljšo obiskanost bloga je komentiranje ostalih blogov. Seveda pod pogojem, da pustiš sled na svoj kos serverskega diskovja. Večer tega na žalost ne omogoča, saj je v okence možno napisati le mail ter potem dobivati obvestila o replikah.
Fino bi bilo, če mail ne bi bil viden, oziroma bi ob kliku na vzdevek uporabnik prišel na komentatorjev blog/www stran. Zadeva se lahko naredi tudi po zgledu Bloggerja, kjer registrirani uporabniki Bloggerja vpišejo uporabniško ime in geslo, nato pa se ob njihovem komentarju pojavi tudi slika, URL ter profil. Ostali pač vpišejo poljuben vzdevek in URL svoje strani.
Glede spama v komentarjih pa sem pri jaKu zasledil, da baje pomaga Hashcash.

  • Share/Bookmark

Auto-save funkcija

19.07.2006 ob 23:13

Sem se odločil, da odprem posebno kategorijo “Predlogi za izboljšanje”, kjer bom Večerovim adminom solil pamet.
Zaradi varnostnih razlogov daljše tekste pred objavo in včasih tudi med samim tipkanjem vedno kopiram, saj se neredko zgodi, da po kliku na gumb za objavo dobim tisto čedno, belo stran, kjer se Microsoftovci delajo norca iz uporabnikov z objavo debilnih navodil in ugibanj kaj je lahko šlo narobe, da se stran ni naložila.
Priporočam auto-save funkcijo po zgledu Googlovega Gmaila, ki avtomatsko shrani tekst po določenem času (npr. minuti). Popravek pričakujem v paketu s tekstovno verifikacijo komentarjev, preden grem na stran tistega ponudnika online pokra, ki si upa smetiti po mojem Pajzlu, najdem direktorjev naslov ter ga prijavim na vse možne internetne porno servise.

  • Share/Bookmark